Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Itiše Malebana le Boikgantšho

Itiše Malebana le Boikgantšho

Itiše Malebana le Boikgantšho

MOTHO yo a ikgantšhago, ka kgopolo ya gagwe, o phagametše magagabo. Ka baka la seo, motho yo bjalo gantši o nyaka tlhompho le šedi tšeo di sa mo swanelego gomme o swara batho ba bangwe ka go hloka tlhompho le mereba.

Boikgantšho ke kganetšo ya boikokobetšo. Mantšu a Segerika le a Sehebere a fetoletšwego e le “go ikgantšha” le “boikgantšho” a na le tlhaloso ya motheo ya go dira gore motho a bonagale a “phagame” e bile a “ikgodiša.”

Boemo bja Pelo

Boikgantšho ke seka se sebe goba mokgwa wo e lego o tseneletšego go feta phetho ya monagano. Jesu Kriste o ile a bo bala gotee le polao, bohodu, mahlapa le dilo tše dingwe tšeo di fošagetšego gomme a re “mo ’pelong tša batho,” ke mo go tšwago dilo tše bjalo. (Mareka 7:​21, 22) Mmago Jesu e lego Maria o boletše ka Jehofa gore: “O gašantše ba ba ikgogomošago megopolong ya dipelo tša bona.” (Luka 1:​51, PK, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Dafida o ile a ipiletša go Jehofa a re: “Pelo ya-ka xa e ikxodiše.”—Psalme 131:1.

Gaešita le motho yo pelo ya gagwe e bego e ikokobetša tirelong ya Modimo a ka ikgogomoša ka gobane a hweditše lehumo goba matla goba ka baka la botse bja gagwe, katlego, bohlale, goba go retwa ke ba bangwe. Kgoši Usia wa Juda e be e le motho yo bjalo. O ile a buša gabotse gomme a thabela ditšhegofatšo tša Jehofa ka nywaga e mentši.—2 Koronika 26:​3-5.

Eupša pego ya Beibele e re: “Mola a tiile matla, pelo ya xaxwe ya ikxoxomoša ya mo iša thsenyexong; a hlanoxêla Morena Modimo wa xaxwe; a bá a tsena Ngwakong wa Morena, a re ke thunthša diôrêlô aletareng.” (2 Koronika 26:​16) Usia o ile a iphagamišetša godimo gore a dire mediro ya baperisita, e lego tokelo yeo Modimo a ilego a bolela gore ga se ya dikgoši tša Isiraele, e lego yeo e bego e dira phapano magareng ga bogoši le boperisita.

Nakong e nngwe Kgoši e botse Hiskia o ile a ba le pelo ya boikgantšho ka nako e kopana, gomme boikgantšho bja gagwe ka ntle le pelaelo bo ile bja fetela batho bao a bego a ba buša. O be a phagamišeditšwe bogošing ka baka la tšhegofatšo ya Jehofa, eupša o paletšwe ke go leboga le go lemoga gore theto ka moka e be e swanetše go ba e išitšwe go Modimo. Mongwadi wa dikoronika o ngwala ka yena gore: “Fêla Hiskia xa a ka a leboga Morêna ka mo xo lekanexo dithšexofatšô tše a di neilwexo, xobane pelo ya gaxwe e ikxoxomošitše, a bá a wêlwa ké kxalefô, le Juda, le Jerusalêma.”

Ka mo go thabišago, o ile a hlaphogelwa boemong bjo bo kotsi bja kgopolo. Pego e tšwela pele: “Hiskia a ikokobetša, a lahla boikxoxomošô bya pelo ya xaxwe, le ba Jerusalêma ba dira byalo; ’me kxalefô ya Morêna ya se kê ya ba wêla mehleng ya xe Hiskia à sa phela.”—2 Koronika 32:​25, 26.

Modimo o lwa le Boikgantšho

Baikgantšhi ga se bao ba sa rategego fela go batho ba botegago, eupša se segolo kudu, ba lwantšhana le Jehofa Modimo. (Jakobo 4:6) Boikgantšho ke bošilo le gona ke sebe, gomme Jehofa o lwa le baikgantšhi gore a ba kokobetše.—Diema 14:3; 2 Samuele 22:​28, PK; Jobo 40:11.

Ka ntle le pelaelo boikgantšho bo ka tliša tshenyo ge e ba bo sa phengwe. Setšhaba sa bogologolo sa Moaba, seo se ilego sa iphagamišetša Modimo le batho ba gagwe, se ile sa fedišwa. (Jesaya 16:6; 25:​10, 11) Gaešita le mmušo wa meloko e lesome wa Isiraele ga se wa ka wa tlogelwa ge o be o thoma go ikgantšha le go ba le maroga ka pelong.—Jesaya 9:​7-11.

Go Itšhireletša Malebana le Boikgantšho

Ka gona motho o swanetše go šetša ka kelohloko gore a ntšhe boikgogomošo ka pelong ya gagwe. O swanetše go itšhireletša ka mo go kgethegilego ge e ba a fihleletše katlego ka tsela le ge e le efe goba ge e ba a filwe maemo a godimo goba a boikarabelo kudu. O swanetše go lemoga gore “boikgogomošo bo eta thobego pele; gomme go wa go etwa pele ke go ikgantšha.”—Diema 16:​18PK.

Ge e ba a dumelela boikgantšho bo gola, bo ka mo laola go fihla bokgoleng bjoo Jehofa a tlago go mmala le bao A ba nyatšago, le bao ba swanelwago ke lehu. (Ba-Roma 1:​28, 30, 32) Temošo e bjalo e tloga e swanetše mo “mehleng ya bofêlô,” moo, bjalo ka ge moapostola a lemošitše, boikgantšho e bego e tla ba e nngwe ya dilo tšeo di hlaolago mehla ye e thata.2 Timotheo 3:​1, 2.

Go oketša moo, motho yo a nyakago go amogelwa ke Modimo o swanetše go phema kgegeo, yeo e dirago gore ba bangwe ba hlagolele boikgantšho. “Mo-xokeletša-wa-xabô ó mo rêa naô ka molaba.”—Diema 29:5.

Mogegei ga a gobatše fela mogwera wa gagwe eupša gape ga a amogelwe ke Modimo. (Diema 26:​28) Moapostola Paulo o be a šetša kudu gore a pheme bobedi go gegea le go ikgantšha. (1 Ba-Thesalonika 2:​5, 6) Le rena ka mo go swanago re swanetše go šetša malebana le go hlagolela seka se se se sa kgahlišego.