Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Thušitšwe go Fenya Dihlong

Ke Thušitšwe go Fenya Dihlong

Phihlelo

Ke Thušitšwe go Fenya Dihlong

KA GE GO ANEGA RUTH L. ULRICH

Ke ile ka palelwa ke go itshwara gomme ka phula sello mojakong wa moruti. O be a sa tšwa go bolela lelokelelo la ditatofatšo tša maaka malebana le Charles T. Russell, yo a hlanketšego e le mopresidente wa pele wa Watch Tower Bible and Tract Society. Anke ke hlalose kamoo nna, ge ke sa le ngwanenyana yo monyenyane, ke bego ke dira diketelo tšeo bathong.

KE BELEGETŠWE lapeng le le ratago bodumedi kudu polaseng ya Nebraska, U.S.A. ka 1910. Lapa lešo le be le bala Beibele gotee mesong e mengwe le e mengwe le mantšiboeng a mangwe le a mangwe ka morago ga dijo. Tate e be e le molaodi wa sekolo sa Sontaga wa kereke ya Methodist torotswaneng ya Winside, yeo e lego bokgole bja dikhilomithara tše ka bago tše tshelelago go tloga polaseng ya rena. Re be re e-na le karikana ya dipere yeo e nago le digareteine mafasetereng, e le gore re kgone go ya kerekeng mesong ya Sontaga go sa šetšwe boemo bja leratadima.

Ge ke be ke batamela go fetša nywaga e seswai, kgaetšedi ya-ka e nyenyane e ile ya swarwa ke bolwetši bja go hwiša ditho gomme mma o ile a mo iša bookelong kua Iowa gore a yo alafša gona. Go sa šetšwe tlhokomelo ya mma e tseneletšego, kgaetšedi’a-ka e ile ya hwela gona moo. Lega go le bjalo, go sa dutše go le bjalo, gona moo Iowa mma o ile a kopana le Morutwana wa Beibele, ka ge Dihlatse tša Jehofa di be di bitšwa bjalo ka nako yeo. Ba ile ba ba le dipoledišano tše dintši, gomme mma o ile a ba a ya le mosadi yoo dibokeng tše dingwe tša Barutwana ba Beibele.

Ge mma a boela gae, o ile a tla le dibolumo tše mmalwa tša Studies in the Scriptures, tšeo di gatišitšwego ke Mokgatlo wa Watch Tower. Go se go ye kae ke ge a kgodišegile gore Barutwana ba Beibele ba be ba ruta therešo le gore dithuto tša go se hwe ga moya wa motho le tlaišo ya ka mo go sa felego ya ba babe e be e se tša therešo.​—Genesi 2:7; Mmoledi 9:5, 10; Hesekiele 18:4.

Lega go le bjalo, tate o be a ferekane kudu gomme o ile a lwantšha maiteko a mma a go ya dibokeng tša Barutwana ba Beibele. O ile a tšwela pele a e-ya le nna le kgaetšedi’a-ka e kgolo, Clarence, kerekeng. Eupša ge tate a be a se gona gae, mma o be a ithuta Beibele le rena. Ka baka leo, rena bana re ile ra ba le sebaka se sebotse sa go bapiša dithuto tša Barutwana ba Beibele le tša kereke ya rena.

Nna le Clarence re be re e-ya sekolong sa Sontaga ka mehla kerekeng, gomme Clarence o be a botšiša morutiši dipotšišo tšeo a bego a sa kgone go di araba. Ge re fihla gae, re be re botša mma gomme se se be se lebiša dipoledišanong tše ditelele ka ditaba tše. Mafelelong, ke ile ka tlogela go ya kerekeng gomme ka thoma go ya dibokeng tša Barutwana ba Beibele le mma, go se go ye kae ka morago ga moo Clarence le yena o ile a dira se se swanago.

Go Swaragana le Dihlong

Ka September 1922, nna le mma re ile ra ya kopanong yeo e sa lebalegego ya Barutwana ba Beibele kua Cedar Point, Ohio. Ke sa dutše ke kgona go bona lešela lela le legolo leo le ngwadilwego le phurollwa ge Joseph F. Rutherford, yo e bego e le mopresidente wa Mokgatlo wa Watch Tower ka nako yeo, a kgothaletša ba fetago 18 000 bao ba bego ba le gona ka mantšu a ngwadilwego lešeleng a rego: “Tsebatšang Kgoši le Mmušo.” Ke be ke kgomegile kudu gomme ka lemoga go nyakega ga go akgofa bakeng sa go botša ba bangwe ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.​—Mateo 6:9, 10; 24:14.

Dikopanong tšeo di bego di swerwe go tloga ka 1922 go fihla ka 1928, go ile gwa amogelwa lelokelelo la ditlamo, gomme melaetša ya tšona e ile ya tsenywa dipampišaneng tšeo Barutwana ba Beibele ba bego ba di aba ka masome a dimilione bathong lefaseng ka moka. Ke be ke le yo mosesane e bile ke le yo motelele​—ke be ke bitšwa lephefo​—le gona ke be ke kitima go tloga ntlong e nngwe go ya go e nngwe ke phatlalatša melaetša ye e gatišitšwego. Ke be ke tloga ke thabela mošomo wo. Lega go le bjalo, go bolela mejakong, nna ka bonna ke botša ba bangwe ka Mmušo wa Modimo, e be e le taba e nngwe.

O a bona, ke be ke na le dihlong kudu moo e lego gore ke be ke bile ke boifa ge mma a be a laletša mašaba a ba leloko ngwageng o mongwe le o mongwe. Ke be ke felela ka phapošing ya-ka ya go robalela gomme ke itulela moo. Ka nako e nngwe, mma o be a nyaka go tšea seswantšho le lapa ka moka gomme a mpotša gore ke tšwele ka ntle. Ka ge ke be ke sa nyake go ba tlatša, ke ile ka hlaba mokgoši ge a be a nkgoga gore ke tšwe ka phapošing ya-ka.

Lega go le bjalo, go ile gwa fihla letšatši leo ka lona ke ilego ka tsenya dipuku tša Beibele ka mokotleng ka boikemišetšo. Ke be ke boeletša gantši ke re, “Nka se go dire,” eupša motsotsong o latelago ke ipotša gore, “Ke swanetše go go dira.” Mafelelong, ke ile ka yo dira boboledi. Ka morago ga moo, ke be ke thabišitšwe ke gore ke be ke kgonne go rapa sebete sa go ya. Lethabo la-ka le legolo le be le le tabeng ya gore ke be ke phethile mošomo, e sego tabeng ya gore ke be ke o dirile e le ka kgonthe. E bile mo e ka bago nakong yeo moo ke ilego ka gahlana le moruti yo ke boletšego ka yena pejana gomme ka tloga ke lla. Ge nako e dutše e e-ya, ka thušo ya Jehofa ke ile ka kgona go boledišana le batho mejakong ya bona gomme lethabo la-ka le ile la oketšega. Ke moka ka 1925, ke ile ka bontšha boineelo bja-ka go Jehofa ka go kolobetšwa meetseng.

Go Thoma Bodireding bja Nako e Tletšego

Ge ke e-na le nywaga e 18, ke ile ka ithekela koloi ka tšhelete yeo ke bego ke e hweditše e le bohwa go mmamogolo gomme ka thoma go bula madibogo, ka ge bodiredi bja nako e tletšego bo bitšwa bjalo. Ka morago ga nywaga e mebedi ka 1930, nna le modirišani wa-ka re ile ra amogela kabelo ya boboledi. Ka nako yeo, Clarence le yena o be a šetše a thomile go bula madibogo. Kapejana ka morago ga moo o ile a amogela taletšo ya go hlankela Bethele, ntlong-kgolo ya lefase ya Dihlatse tša Jehofa kua Brooklyn, New York.

Mo e ka bago ka nako yeo batswadi ba rena ba ile ba arogana, ka gona nna le mma re ile ra agelwa ntlo ya koloyana gomme ra thoma go bula madibogo gotee. E be e le ka nako yeo Tšhaparego e Kgolo e ilego ya thoma kua United States. Go tšwela pele modirong wa bobulamadibogo e ile ya ba tlhohlo e kgolo, eupša re be re ikemišeditše gore re se ke ra tlogela. Re be re ananya dipuku tša Beibele ka dikgogo, mae le dipuno tša mašengwaneng, gotee le dilo tše di swanago le dipeteri tša kgale le aluminium e lahlilwego. Tše tša mafelelo re be re di rekiša ka tšhelete bakeng sa gore re reke peterole ya koloi le go lefelela ditshenyagalelo tše dingwe. Ke ile ka ba ka ithuta go tšhela koloi oli le go e ntšha ge e le ya kgale bakeng sa go seketša tšhelete. Re ile ra bona Jehofa, ka go dumelelana le kholofetšo ya gagwe, a bula tsela ya go re thuša gore re fenye mapheko.​—Mateo 6:33.

Go ya Kabelong ya Boromiwa

Ka 1946, ke ile ka laletšwa gore ke be klaseng ya bošupa ya Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead, seo se bego se le kgaufsi le South Lansing, New York. Ka nako yeo, nna le mma re be re butše madibogo gotee lebaka la nywaga ya ka godimo ga e 15, lega go le bjalo o be a sa nyake go tsena-tsenana le sebaka sa gore ke yo hwetša tlwaetšo bakeng sa modiro wa boromiwa. Ka gona o ile a nkgothaletša gore ke amogele tokelo ya go ya Sekolong sa Gilead. Ka morago ga go aloga, nna le Martha Hess wa Peoria, Illinois re ile ra ba badirišani. Rena gotee le ba bangwe ba babedi, re ile ra abelwa go ya Cleveland, Ohio, lebaka la ngwaga re sa dutše re letile kabelo ya go ya moše wa mawatle.

Kabelo yeo e tlile ka 1947. Nna le Martha re ile ra abelwa Hawaii. Ka ge go be go le bonolo go hudugela dihlakahlakeng tše, mma o ile a tlo dula kgaufsi le rena toropong ya Honolulu. Boemo bja gagwe bja tša maphelo bo be bo gwahlafala, ka gona ge ke dutše ke hlokometše mediro ya-ka ya boromiwa, ke be ke thuša le mma. Ke ile ka kgona go mo hlokomela go fihlela a hlokofala kua Hawaii ka 1956, a e-na le nywaga e 77. Ge re fihla, go be go e-na le Dihlatse tše ka bago 130 kua Hawaii, eupša nakong ya ge mma a e-hwa, go be go e-na le tše fetago tše sekete gomme baromiwa ba be ba sa hlwe ba nyakega.

Ka nako yeo nna le Martha re ile ra amogela lengwalo le le tšwago go Mokgatlo wa Watch Tower leo le bego le re nea kabelo ya Japane. Selo sa pele seo re bego re tshwenyegile ka sona e be e le mabapi le ge e ba nywageng yeo re bego re šetše re le go yona re be re ka kgona go ithuta Sejapane. Ka nako yeo ke be ke e-na le nywaga e 48 gomme Martha ke mo feta ka nywaga e mene feela. Eupša re ile ra tlogela taba yeo ka diatleng tša Jehofa gomme ra amogela kabelo yeo.

Gatee-tee ka morago ga kopano ya ditšhaba-tšhaba ya 1958 kua Yankee Stadium le Polo Grounds tša Motse wa New York, re ile ra tšea leeto la go ya Tokyo ka sekepe. Re ile ra fokelwa ke ledimo ge re be re lebile boema-kepeng kua Yokohama, moo re ilego ra gahlanetšwa ke Don le Mabel Haslett, Lloyd le Melba Barry le baromiwa ba bangwe. Ka nako yeo, go be go e-na le Dihlatse tše 1 124 feela Japane.

Ka ntle le go senya nako re ile ra thoma go ithuta Sejapane le go ya bodireding bja ntlo le ntlo. Re be re ngwala dithero tša rena tša Sejapane tšeo re bego re di bala, re diriša ditlhaka tša Seisemane. Ge ba re araba, beng ba dintlo ba be ba re, “Yoroshii desu” goba “Kekko desu,” tšeo re bego re ithutile gore di bolela gore, “Go lokile.” Eupša e be e se ka mehla re tsebago ge e ba mong wa ntlo a be a thabela goba a sa thabele, ka ge mantšu ao a be a bile a dirišetšwa go gana. Seo a se bolelago se be se ithekga ka segalo sa lentšu goba ka ponagalo ya motho ya sefahlegong. Go ile gwa re tšea nako gore re kgone go hlatholla mantšu a.

Diphihlelo Tšeo di Ilego tša Thabiša Pelo Ya-ka

Ke sa dutše ke katana le leleme, ke ile ka etela lefelong la madulo la Khamphani ya Mitsubishi ka letšatši le lengwe gomme ka gahlana le mosadi wa nywaga e 20. O ile a tšwela pele gabotse tsebong ya Beibele gomme a kolobetšwa ka 1966. Ka morago ga ngwaga o ile a thoma go bula madibogo gomme go se go ye kae ka morago ga moo a kgethelwa go ba mmulamadibogo yo a kgethegilego. Ga e sa le a hlankela boemong bjoo go tloga moo. Ka mehla e bile tutuetšo go nna go bona kamoo a dirišitšego nako ya gagwe le matla a gagwe ka gona go tloga bofseng go ya pele bodireding bja nako e tletšego.

Go emela therešo ya Beibele ke tlhohlo e kgolo ka mo go kgethegilego go batho ba phelago setšhabeng seo e sego sa Bokriste. Lega go le bjalo, ba dikete tše dintši ba ile ba lebeletšana le tlhohlo ye ka katlego, go akaretša le ba bantši bao ke ilego ka ithuta le bona Beibele. Ba pšhatlile dialetare tše di bitšago kudu tša Bobuddha le dišelofo tša Boshinto tšeo ka tlwaelo di hwetšwago magaeng a ma-Japane. Ka ge ba leloko ka dinako tše dingwe ba hlatholla ditiro tše bjalo e le go se hlomphe bagologolo ba hwilego, go nyakega sebete go ba bafsa gore ba dire se. Ditiro tša bona tša sebete di re gopotša tšela tša Bakriste ba pele bao ba ilego ba itlhohlora dilo tšeo di bego di kgokaganywa le borapedi bja maaka.​—Ditiro 19:18-20.

Ke gopola morutwana yo mongwe wa Beibele, mosadi wa lapa, yo a bego a rera go huduga le lapa la gagwe Tokyo. O be a nyaka go hudugela legaeng leo le bego le se na dilo tšeo di kgokaganywago le borapedi bja boheitene. Ka gona o ile a botša monna wa gagwe dikganyogo tša gagwe, gomme monna a dirišana le yena ka go rata. O ile a mpotša ka lethabo ka se, fela ka morago a gopola gore o be a phuthile sebjana se segolo sa mmabole se se bitšago kudu seo a bego a se rekile ka gobane go be go thwe se kgonthišetša lethabo ka gae. Ka ge a be a gononwa mabapi le go ba ga sona seo se kgokaganywago le borapedi bja maaka, o ile a pšhatla sebjana ka noto gomme a se lahla.

Go bona mosadi yo le ba bangwe ba senya ka boikemišetšo dilo tše di bitšago kudu tšeo di kgokaganywago le borapedi bja maaka e bile ba thoma bophelo bjo bofsa ka sebete bja go direla Jehofa e bile phihlelo e putsago kudu le e kgotsofatšago kudu go nna. Ka mehla ke leboga Jehofa gore ke ile ka kgona go thabela nywaga e fetago e 40 tirelong ya boromiwa Japane.

“Mehlolo” ya Mehleng Yeno

Ge ke lebelela morago nywageng e fetago 70 ke le bodireding bja nako e tletšego, ke kgahlwa kudu ke seo go nna se bonagalago e le mehlolo ya mehleng yeno. Ka ge ke be ke le mofsa yo a bego a tlaišwa ke dihlong, le ka mohla ke be ke sa nagane gore ke be ke tla fetša bophelo bja-ka ka moka ke gata mogato wa pele bakeng sa go boledišana le batho ka Mmušo woo ba bantši ba sa nyakego go kwa selo ka wona. Lega go le bjalo, ga se feela gore ke ile ka kgona go dira seo, eupša ke bone ba makgolo, ge e ba e se ba dikete, ba dira se se swanago. Ba go dirile ka katlego kudu mo e lego gore Dihlatse tša ka godingwana ga tše sekete tšeo di bego di le Japane ge ke be ke fihla ka 1958 di hlatlogetše go tša ka godimo ga 222 000 lehono!

Ge nna le Martha re be re fihla Japane la mathomo, re ile ra abelwa gore re yo dula ofising ya lekala ya Tokyo. Ka 1963 go ile gwa agwa moago o mofsa wa lekala wa mabato a tshelelago lefelong leo, gomme re ile ra dula moo ga e sa le go tloga ka nako yeo. Ka November 1963 re be re le gare ga ba 163 bao ba bego ba le gona bakeng sa polelo ya go neelwa ga lekala ke molebeledi wa lekala la rena, Lloyd Barry. Ka nako yeo re be re fihleletše palo ya Dihlatse tše 3 000 Japane.

E bile lethabo le legolo go bona modiro wa go bolela ka Mmušo o gola ka lebelo le legolo, o fihla ka godimo ga 14 000 ka 1972 ge lekala le lefsa le le katološitšwego le be le fetšwa motseng wa Numazu. Eupša ka 1982 go be go na le bagoeledi ba Mmušo ba ka godimo ga 68 000 Japane, gomme go ile gwa agwa moago o mogolo kudu wa lekala motseng wa Ebina, woo o lego bokgole bja dikhilomithara tše 80 go tloga Tokyo.

Go sa dutše go le bjalo, moago wa pele wa lekala wo o lego ka gare-gare ga Tokyo o ile wa mpshafatšwa. Ge nako e dutše e e-ya, o ile wa thoma go šoma e le legae la baromiwa bakeng sa ba ka godimo ga 20 bao ba hlanketšego Japane lebaka la nywaga e 40 goba e 50 goba go feta moo, go akaretša nna le modirišani wa-ka wa nako e telele, Martha Hess. Ngaka le mosadi wa yona, yo e lego mooki, le bona ba dula legaeng la rena. Ba a re hlokomela, ba hlokomela dinyakwa tša rena tša tša maphelo ka lerato. Morago bjale, go ile gwa tlaleletšwa ka mooki yo mongwe sehlopheng, gomme dikgaetšedi tša Bakriste di a tla bakeng sa go šoma e le bathuši ba baoki mosegare. Go tla ditho tše pedi tša lapa la Bethele la Ebina ka go šiedišana bakeng sa go tlo re apeela le go re hlwekišetša legae la rena. Ka kgonthe, Jehofa e bile yo botho go rena.​—Psalme 34:8, 10.

Karolo e kgahlišago ya bophelo bja-ka bja boromiwa e diregile ka November ya ngwagola, nywaga e 36 ka morago ga go neelwa ga moago woo ba bantši kudu ba baromiwa ba rena ba nako e telele ba dulago go wona. Ka November 13, 1999, ke be ke le gare ga ba 4 486, go akaretša Dihlatse tše makgolo tša nako e telele tše tšwago dinageng tše 37, tšeo di bego di le gona go neelweng ga meago e katološitšwego lekaleng la Japane la Watch Tower Bible and Tract Society kua Ebina. Mo nakong ye, go na le ba ka bago 650 lapeng la lekala leo.

Nywageng e nyakilego go ba e 80 ga e sa le go tloga ge ke be ke thoma ka go boifa go ya ka ntlo le ntlo ke aba melaetša ya Beibele, Jehofa e bile thušo e matlafatšago go nna. O nthušitše gore ke fenye dihlong. Ke dumela ka mo go tiilego gore Jehofa a ka diriša motho le ge e le mang yo a mmotago, gaešita le bao ba nago le dihlong ka mo go feteletšego go swana le nna. Le gona ke bile le bophelo bjo bo kgotsofatšago gakaakang tabeng ya go bolela le batho bao ke sa ba tsebego ka Modimo wa rena, Jehofa!

[Seswantšho go letlakala 21]

Ke e-na le mma le Clarence, yo a bego a re etetše a e-tšwa Bethele

[Seswantšho go letlakala 23]

Ditho tša klase ya rena di ithuta bjanyeng Sekolong sa Gilead kgaufsi le South Lansing, New York

[Seswantšho go letlakala 23]

Ka go le letshadi: Nna, Martha Hess le mma re le Hawaii

[Seswantšho go letlakala 24]

Ka go le letona: Ditho tša legae la rena la baromiwa la Tokyo

[Seswantšho go letlakala 24]

Ka tlase: Ke e-na le modirišani wa-ka wa nako e telele, Martha Hess

[Seswantšho go letlakala 25]

Meago ya rena e katološitšwego ya lekala la Ebina e neetšwe ka November ya go feta