Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Moedi wa Elaa

Na Dafida o Ile a Lwa le Goliata​—⁠e le ka Kgonthe?

Na Dafida o Ile a Lwa le Goliata​—⁠e le ka Kgonthe?

Batho ba bangwe ba ipotšiša ge e ba pego ya Dafida le Goliata e le histori ya kgonthe goba e fo ba nonwane. Na le wena o bile le dipelaelo tše bjalo ge o be o bala sehlogo se se fetilego? Ge e ba go le bjalo, hle ela hloko dipotšišo tše tharo tšeo di latelago.

1 | Na go na le motho wa botelele bjo e ka bago bja dimithara tše 2,9?

Beibele e re botelele bja Goliata ‘e be e le mo e ka bago dimithara tše tharo.’ (1 Samuele 17:4) Ba bangwe ba re Goliata e be e ka se be yo mo telele ka tsela yeo, eupša nagana ka se: Mehleng ya rena, motho yo motelele yo go begilwego ka yena e be e le wa botelele bja dimithara tša ka godimo ga tše 2,7. Na go tloga go sa kgonege gore Goliata a fete motho yoo ka disenthimithara tše 15 goba go feta moo? Goliata e be e le wa leloko la Barefai, bao ba bego ba tsebja ka botelele bjo bo sa tlwaelegago. Sengwalwa se sengwe sa Egipita sa lekgolong la bo 13 la nywaga B.C.E. se boletše gore banna ba bangwe bao ba bego ba tšhoša ba tikologong ya Kanana, botelele bja bona bo be bo feta dimithara tše 2.4. Ka gona, le ge botelele bja Goliata bo be bo sa tlwaelega, eupša o be a le ka yona tsela yeo.

2 | Na Dafida e be e le motho wa kgonthe?

Go kile gwa ba le nako yeo diithuti di bego di leka go nyenyefatša Kgoši Dafida di dira e ka ke nonwane, eupša seo ga se sa kgonega. Baepi ba marope ba hweditše sengwalwa sa bogologolo seo se bolelago ka “ntlo ya Dafida.” Go feta moo, Jesu Kriste o boletše ka Dafida e le motho wa kgonthe. (Mateo 12:3; 22:43-45) Taba ya gore Jesu ke Mesia e thekgwa ke dipego tše pedi tša mašika tše di bontšhago gore ke wa leloko la Kgoši Dafida. (Mateo 1:6-16; Luka 3:23-31) Se se bontšha gore Dafida e be e le motho wa kgonthe.

3 | Na ditiragalo tšeo di hlaloswago pegong ye di diragetše lefelong la kgonthe?

Beibele e re ntwa yeo e ile ya lwelwa Moeding wa Elaa. E oketša gape ka gore Bafilisita ba be ba hlomile mešaša thabeng ya kgauswi le ditoropo tše pedi, e lego ya Soko le ya Aseka. Baisiraele ba be ba eme kgauswi le moedi wa ka lehlakoreng le lengwe la mmoto. Na mafelo ao e be e le a kgonthe?

Ela hloko seo se boletšwego ke motho yo mongwe yo a sa tšwago go etela lefelo leo, o itše: “Motho yo a bego a re bontšha lefelo, yoo e bego e se modumedi, o ile a re iša Moeding wa Elaa. Re ile ra sepela ka tsela yeo e bego e re iša godimo ga mmoto. Ge re be re lebelela moeding woo, o ile a re re bale 1 Samuele 17:1-3. Ke moka o ile a šupa ka kua ga moedi a re: ‘Kua, ka letsogong la lena le le letshadi go na le mašope a Soko.’ Ke moka a lebelela ka lehlakoreng le lengwe a re: ‘Kua, ka letsogong la lena la le letona go na le mašope a Aseka. Bafilisita ba be ba hlomile ditente magareng ga ditoropo tšeo tše pedi, mohlomongwe mebotong yeo le lebanego le yona. Ka gona go ka direga gore re eme moo Baisiraele ba bego ba hlomile ditente gona.’ Ke ile ka nagana ka Saulo le Dafida ba eme gona moo ke bego ke eme gona. Ke moka re ile ra theoga, gomme ge re fihla moeding woo, ra hwetša mo gongwe o gopile gomme go tletše maswika. Ke be ke kgona go bona Dafida ka leihlo la kgopolo a topa maswika a mahlano ao le lengwe la ona le bolailego Goliata.” Ka go swana le ba bangwe ba bantši, moeti yoo o ile a makatšwa ke bohlatse bjo bo bontšhago gore pego ya Beibele e bolela therešo.

Ga gona lebaka leo le kwagalago la go belaela go nepagala ga histori ya pego ye. E bolela ka batho ba kgonthe le mafelo a kgonthe. Sa bohlokwa le go feta ke gore pego yeo ke karolo ya Lentšu la Modimo leo le buduletšwego, e tšwa go Modimo wa therešo, yo a ka se “kego a aketša.”—Tito 1:2; 2 Timotheo 3:16.