Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lebeledišiša Tlhaselo ya Soviet

Go Lebeledišiša Tlhaselo ya Soviet

Go Lebeledišiša Tlhaselo ya Soviet

GO SA šetšwe ditumelelo tšeo di neilwego Kereke ya Orthodox ya Russia e le gore e fenye Ntwa ya II ya Lefase, Soviet Union e ile ya gatelela mediro ya kereke. Ka gona, bjalo ka ge puku ya The Sword and the Shield yeo e ngwadilwego ka 1999 mabapi le histori ya KGB (Komiti ya tša Tšhireletšo ya Mmušo wa Soviet) e boletše, “KGB e be e tshwenyegile kudu ka mediro ya go ‘phekgola mmušo’ ya Bakriste bao e bego e se na taolo e lebanyago go bona.” Dihlopha tše tša bodumedi e be e le dife?

Se segolo kudu e be e le Kereke ya Gerika ya Katholika ya Ukraine yeo mo nakong ye e lego Kereke ya Katholika ya Ukraine. E be e e-na le balatedi ba e ka bago ba 4 000 000. Go ya ka The Sword and the Shield “go bapišopo ba yona ba lesome ke ba babedi fela gotee le baruti ba dikete tše dintši le badumedi, bao ba ilego ba hwela tumelo ya bona dikampeng tša kotlo tša Siberia [dikampa tša mošomo].” Bahlaselwa ba bangwe ba KGB e be e le dikereke tše di se nago mangwalo tša Protestanta tšeo gape di bego di se taolong e lebanyago ya Mmušo. Mafelelong a bo-1950, KGB e ile ya akanya gore dihlopha tše tša Maprotestanta di dira kakaretšo ya palo-moka ya ditho tše 100 000.

KGB e be e tšea Dihlatse tša Jehofa e le sehlopha sa Maprotestanta seo ka 1968 se ilego sa akanyetšwa go ba le ditho tše ka bago 20 000 ka go Soviet Union. Go ba go fihla mathomong a Ntwa ya II ya Lefase ka 1939, Dihlatse di be di dutše e le tše dinyenyane ka palo. Ka go rialo ga se tša ka tša lemogwa. Eupša boemo bo ile bja fetoga kudu ge Dihlatse tše dikete di be di tšwelela gatee-tee Soviet Union. Se se diregile bjang?

Koketšego e Kgolo e a Thoma

Walter Kolarz ka pukung ya gagwe ya Religion in the Soviet Union yeo e gatišitšwego ka 1961, o boletše mabaka a mabedi ao a hlotšego koketšego ye e kgolo. O boletše gore le lengwe e be e le gore “ditikologo tšeo di ilego tša thopša ke Soviet Union ka 1939-40”—Latvia, Lithuania, Estonia le Moldavia—di be di e-na le “dihlopha tše mafolofolo tša Dihlatse tša Jehofa” tše dintši go tšona. Go oketša moo, dikarolo tša ka bohlabela bja Poland le Czechoslovakia tšeo di bego di akaretša Dihlatse tše di fetago dikete, le tšona di ile tša thopša ke Soviet Union tša ba karolo ya Ukraine. Ka gona, Dihlatse tše di ile tša hudušetšwa Soviet Union ka go akgofa.

Kolarz o ngwadile gore koketšego e nngwe “le ge go ka kwagala e le mo go sa dumelegego” e be e e-tšwa “dikampeng tša tshwenyo tša Jeremane.” Ma-Nazi a ile a golega Dihlatse tše dikete ka baka la go gana ga tšona go thekga Hitler le ntwa ya gagwe ya tlhaselo. Kolarz o hlalositše gore bagolegwa ba Russia ka dikampeng tše “ba ile ba kgahlwa ke sebete le go tia ga ‘Dihlatse’ gomme mohlomongwe ka baka leo ba ile ba hwetša thuta-tumelo ya tšona e ipiletša.” Ka baka leo, bafsa ba bantši ba ma-Russia go tšwa dikampeng tše ba ile ba boela Soviet Union ba e-na le tumelo yeo ba bego ba sa tšwa go e hwetša ya go dumela go Jehofa Modimo le merero ya gagwe e kgahlišago ka lefase.—Psalme 37:29; Kutollo 21:3, 4.

Ka baka la mabaka a bjalo, kapejana go ile gwa ba le Dihlatse tše dikete kua Soviet Union. Mathomong a 1946, go be go na le bonyenyane tše 1 600 gomme mafelelong a ngwaga-some go be go e-na le tše fetago 8 000. Kgolo ye e ile ya lemogwa ka letšhogo ke KGB, yeo bjalo ka ge go boletšwe pejana e bego e tshwenyegile kudu ka “mediro ya Bakriste bao e se nago taolo e lebanyago go bona.”

Ditlhaselo di Thomile

Go sa šetšwe palo e nyenyane ya Dihlatse ka go Soviet Union, modiro wa tšona o mafolofolo wa boboledi kapejana o ile wa hlaselwa ke balaodi ba Soviet. Kua Estonia tlhaselo e ile ya thoma ka August 1948 ge batho ba bahlano bao ba bego ba eteletše pele modirong ba be ba swarwa gomme ba tsenywa kgolegong. Lembit Toom, e lego Hlatse ya mo-Estonia o boletše gore: “Kapejana go ile gwa ba molaleng gore KGB e be e nyaka go swara motho yo mongwe le yo mongwe.” Se e bile sa therešo kae le kae moo Dihlatse di bego di hwetšagala gona kua Soviet Union.

Ma-Soviet a ile a hlalosa Dihlatse e le disenyi tše šoro le tšhošetšo e kgolo go boila-Modimo bja Mmušo wa Soviet. Ka gona di be di tsongwa kae le kae, di swarwa gomme di golegwa. The Sword and the Shield e itše: “Go tshwenyega ka mo go feteletšego ga balaodi-bagolo ba KGB ka ma-Jehofa e be e le mohlomongwe mohlala o mogolo wa go hlaelela ga bona ke go tseba seo se lego bohlokwa le seo se sego bohlokwa ge ba lebeletšana gaešita le dibopego tše nyenyane kudu tša go se dumelelane ka dikgopolo.”

Go phegelela mo go ile gwa bonagatšwa gabotse ke tlhaselo e rulagantšwego gabotse yeo e ilego ya dirwa malebana le Dihlatse ka April 1951. Nywaga e mebedi feela e fetilego, ka 1999, Moprofesara Sergei Ivanenko, seithuti se se hlomphegago sa mo-Russia, o ile a bolela ka pukung ya gagwe ya The People Who Are Never Without Their Bibles gore mathomong a April 1951, “malapa a fetago 5 000 a Dihlatse tša Jehofa go tšwa direpabliking tša Ukraine, Byelorussia, Moldavia le ya Baltic Soviet a ile a romelwa ‘lefelong la bofaladi la sa ruri’ kua Siberia, Bohlabela bja Kgole le Kazakhastan.”

Ba Swanelwa ke go Gopolwa

Na o ka nagana ka maiteko ao a ilego a akaretšwa tlhaselong yeo—go kgoboketša malapa a Dihlatse a dikete ka letšatši le tee tikologong yeo e kgolo kudu? Nagana ka go rulaganywa ga bašomi ba makgolo ge e ba e se ba dikete—sa pele bakeng sa go hlaola Dihlatse ke moka ka sephiring gomme ka morago e be go hlaselwa ga magae a bona sammaletee ka go khukhunetšwa lefsifsing. Ka morago ga moo, go be go e-na le mošomo wa go nametša batho ka dikarikaneng, dikoloyaneng le dinamelweng tše dingwe; ba ba iša diteišeneng tša setimela; le go ba fetišetša ka matorokising a merwalo.

Nagana gape ka go tlaišega ga bahlaselwa. Na o ka akanya gore go be go le bjang go gapeletšwa go sepela dikhilomithara tše dikete—ka dibeke tše tharo goba go feta moo—ka matorokising a merwalo ao a tletšego kudu le ao a sa hlwekago ao a nago le boleke feela bakeng sa lefelo la boithomelo? Le gona, leka go inagana o lahlilwe lešokeng la Siberia o tseba gore e le gore o phologe o swanetše go katana ka matla gore o tšwe ka gare ga tikologo yeo e šoro.

Kgwedi ye e swaya go gopolwa ga bo-50 ga bothopša bja Dihlatse tša Jehofa ka April 1951. Bakeng sa go anega kanegelo ya potego ya tšona go sa šetšwe nywaga-some ya tlaišo, diphihlelo tša baphologi di gatišitšwe khaseteng ya bidio. Se se bontšha gore—go etša ge go be go le bjalo ka Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga—maiteko a go thibela batho go rapela Modimo a itlhatsetše e le a lefeela mafelelong.

Seo go Thopša go se Phethilego

Ma-Soviet kapejana a ile a lemoga gore go thibela Dihlatse go rapela Jehofa e tla ba mo go thata kudu go feta kamoo ba bego ba nagana ka gona. Go sa šetšwe go ngongorega ga baswari ba tšona, Dihlatse di be di opelela Jehofa ditumišo ge di be di gapeletšwa go išwa bothopša gomme tša fega matorokising a tšona a setimela maswao ao a bego a re “Dihlatse tša Jehofa di ka Setimeleng se.” Hlatse e nngwe e hlalositše gore: “Mo tseleng, diteišeneng tša setimela, re be re kopana le ditimela tše dingwe di rwele bao ba thopilwego gomme re ile ra bona maswao ao a fegilwego matorokising a setimela.” Se se ile sa nea kgothatšo e kgolo gakaakang!

Ka gona, go e-na le go nyema moko, bao ba bego ba thopilwe ba ile ba bontšha moya wa baapostola ba Jesu. Beibele e bolela gore ka morago ga gore baapostola ba otlwe le go laelwa go kgaotša go dira boboledi, ‘ba ile ba tšwela pele ba sa kgaotše go ruta ka mehla le go tsebatša ditaba tše dibotse mabapi le Kriste, e lego Jesu.’ (Ditiro 5:40-42, bapiša le NW.) Ka kgonthe bjalo ka ge Kolarz a boletše mabapi le bothopša, “se e be e se go fela ga ‘Dihlatse’ kua Russia, eupša e be e fo ba mathomo a mehla e mefsa modirong wa tšona wa go sokolla. Di ile tša ba tša leka go tsebatša tumelo ya tšona ge di be di ema diteišeneng tša setimela tseleng ya tšona ya go ya bothopša.”

Ge Dihlatse di be di goroga mafelong a tšona a fapa-fapanego gomme di fološwa, di ile tša ba le botumo bjo bobotse ka go ba bašomi ba ba kwago le ba šomago ka thata. Lega go le bjalo, ka nako e swanago, ka go ekiša baapostola ba Kriste, di ile tša botša bagateledi ba tšona e le ka kgonthe gore: ‘Re ka se kgaotše go bolela ka Modimo wa rena.’ (Ditiro 4:20) Ba bantši ba ile ba theetša seo Dihlatse di bego di se ruta gomme ba di tlatša go hlankeleng Modimo.

Mafelelo a bile bjalo ka ge Kolarz a hlalositše gore: “Ka go di raka, Mmušo wa Soviet o di thušitše kudu gore di phatlalatše tumelo ya tšona. Ka go ntšhwa metsaneng ya tšona [direpabliking tša ka bodikela bja Soviet], ‘Dihlatse’ di ile tša tlišwa lefaseng le le phatlaletšego gaešita le ge le e be e le feela lefase le šoro la dikampa tša tshwenyo le tša bokgoba.”

Maiteko a go Lwantšhana le Koketšego

Ge nako e dutše e e-ya, ma-Soviet a ile a leka mekgwa e fapa-fapanego bakeng sa go thibela Dihlatse tša Jehofa. Ka ge tlaišo e sehlogo e be e paletšwe ke go tšweletša dipoelo tše di nyakwago, go ile gwa thongwa lenaneo leo le rulagantšwego gabotse la kwalakwatšo ya maaka. Dipuku, difilimi le mananeo a radio—gotee le go šwahlelwa ga diphuthego ke baemedi ba tlwaeditšwego ba KGB—di ile tša lekwa ka moka.

Go bolelwa gampe mo go apareditšego go ile gwa dira gore batho ba bantši ka phošo ba lebelele Dihlatse ka poifo le go se di bote, bjalo ka ge go hlatsetšwe ka sehlogong sa Kgatišo ya Canada ya August 1982 ya Reader’s Digest. Se ngwadilwe ke Vladimir Bukovsky, mo-Russia yo a ilego a dumelelwa go hudugela Engelane ka 1976. O ngwadile gore: “Mantšiboeng a mangwe kua London, go ile gwa direga gore ke lemoge leswao moagong leo le bego le balega ka gore: DIHLATSE TŠA JEHOFA . . . ga se ka kgona go bala go tšwela pele, ka ge ke be ke maketše go iša ntlheng ya go tšhoga.”

Vladimir o hlalositše lebaka leo go bego go sa nyakege gore a tšhoge ka gore: “Ba ke bakgomaredi ba bodumedi bjo e sego bja setlogo bao balaodi ba ba dirišago e le bo-kgokgo nageng ya gabo rena bakeng sa go tšhošetša bana . . . Kua U.S.S.R., o kopana le ‘Dihlatse’ tša kgonthe tše di phelago feela dikgolegong le dikampeng tša tshwenyo. Gomme bjale ke be ke le ka pele ga leswao leo le lego moagong. O ile a botšiša gore, Na ge e le gabotse motho a ka fo ya gomme a nwa komiki ya teye le bona?” Bakeng sa go gatelela lebaka la gagwe la go tšhoga, Vladimir o phethile ka gore: “‘Dihlatse’ nageng ya gabo rena di hlomerwe ka kgalefo e kgolo e bjalo ka ya sehlopha sa ma-Mafia nageng ya ona, gomme go se kwešišwe ga tšona go a swana.”

Lega go le bjalo, go sa šetšwe tlaišo e šoro le kwalakwatšo ya maaka, Dihlatse di ile tša kgotlelela le go oketšega ka palo. Dipuku tša Soviet tše bjalo ka ya The Truths About Jehovah’s Witnesses, yeo e gatišitšwego kua Russia ka 1978 ka dikopi tše 100 000, e ile ya šišinya go nyakega ga go tšwetšwa pele ga kwalakwatšo ya maaka ya bao e sego Dihlatse. Mongwadi V. V. Konik yo a hlalositšego kamoo Dihlatse di bego di tšwela pele ka boboledi bja tšona go sa šetšwe go lebana le dithibelo tše šoro, o eleditše ka gore: “Banyakišiši ba bodumedi ba Soviet ba swanetše go tsoma mekgwa e atlegago kudu ya go šitiša dithuto tša Dihlatse tša Jehofa.”

Ke ka Baka La’ng di Ile tša Lebana le Tlhaselo?

Ge re bea se gabonolo, Dihlatse tša Jehofa di ile tša lebanywa kudu le tlhaselo ya Soviet ka gobane di be di ekiša balatedi ba pele ba Jesu. Lekgolong la pele la nywaga, baapostola ba ile ba laelwa gore ba “lesê xo ruta ka Leina leo [la Jesu].” Lega go le bjalo, batlaiši ba bona ka morago ba ile ba ngongorega ka gore: “Byale še-fa, Le tladitše motse wa Jerusalêma ka thutô ya lena.” Baapostola ga se ba ka ba gana gore ba ile ba dira boboledi go sa šetšwe taelo ya gore ba se dire bjalo, eupša go e-na le moo ba ile ba araba ka tlhompho gore: “Mo xo batho le Modimo, wa xo kwešešwa ke Modimo.”—Ditiro 5:27-29.

Dihlatse tša Jehofa le lehono di tšeela godimo taelo ya Jesu go balatedi ba gagwe ya “xo xoêlêla batho le xo mmeêla bohlatse.” (Ditiro 10:42) Ka pukung ya gagwe ya The Kremlin’s Human Dilemma, Maurice Hindus o hlalositše gore e be e le “phišego e sa ganetšwego ya go dira boebangedi” ya Dihlatse yeo e di dirilego “tšeo di lapišago go Moscow le go di [bea] twantšhanong e tšwelago pele le maphodisa a Soviet.” O okeditše ka gore: “Ga go na seo se di thibelago. Ge di gateletšwa lefelong le lengwe, di tšwelela go le lengwe.”

Radihistori wa mo-Russia Sergei Ivanenko o ngwadile gore: “Go ya kamoo ke tsebago ka gona, mokgatlo wa Dihlatse tša Jehofa ke mokgatlo o nnoši wa bodumedi kua USSR wo o oketšegago ka dipalo-palo go sa šetšwe thibelo le tlaišo.” Ke therešo gore madumedi a mangwe le ona a tšwetše pele go šoma, go akaretša bjo bo tumilego go a feta ka moka, Kereke ya Orthodox ya Russia. O tla go hwetša e le mo go kgahlišago go ithuta kamoo bobedi kereke le Dihlatse di kgonnego go phologa tlhaselo ya Soviet ka gona.

[Lepokisi go letlakala 14]

‘Bao ba Ilego ba Tlaišwa o Šoro’

A Concise Encyclopaedia of Russia ya 1964 e boletše gore Dihlatse tša Jehofa di be di le “mafolofolo kudu modirong wa go sokolla” gomme di bile “mokgatlo wa bodumedi wo o ilego wa tlaišwa o šoro kua Soviet Union.”

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 15]

Le Lengwe La A Dikete Fyodor Kalin o Hlalosa go Thopša ga Lapa Labo

Lapa lešo le be le dula motsaneng wa Vilshanitsa ka bodikela bja Ukraine. Lefsifsing la mesong ya April 8, 1951, maphodisa ao a sepelago le dimpša, a ile a re tsoša le go re botša gore ka taelo e tšwago mmušong wa Moscow, re be re swanetše go romelwa Siberia. Eupša ge e ba re be re ka saena lengwalo leo le bego le bolela gore ga re sa le Dihlatse tša Jehofa, re be re tla dula. Lapa lešo la ditho tše šupa go akaretša batswadi le bana, le be le ikemišeditše go dula e le Dihlatse. Ka nako yeo ke be ke e-na le nywaga e 19.

Molaodi yo mongwe o itše: “Tšeang dinawa, mabele, folouru, dijo tšeo di tswakilwego le binika le khabetšhe—go sego bjalo le tla fepa bana bjang?” Gape re ile ra dumelelwa go hlaba dikgogo tše dingwe le kolobe gomme ra sepela le nama. Go ile gwa tlišwa dikarikana tše pedi tša dipere gomme dilo ka moka tša nametšwa ka gare ga tšona le go išwa toropong ya Hriplin. Gona moo, mo e ka bago ba 40 goba ba 50 ba rena re ile ra pitlaganywa ka letorokising la merwalo gomme lebati la tswalelwa.

Letorokisi le be le e-na le mapolanka a sego kae ao re ka robalago go ona—ao a sa lekanago bakeng sa yo mongwe le yo mongwe—le setofo seo se nago le malahla le dikgong. Re be re apea setofong re diriša dipitša tšeo re tlilego le tšona. Eupša go be go se na le ntlwana ya boithomelo—re be re fo diriša boleke. Ka gona, re ile ra dira lešoba la ntiko-diko lebatong, ra lekanya boleke ka go lona gomme ra fega dikobo go bo dikologa bakeng sa go širela.

Re ile ra dula ka go pitlagana gotee ka letorokising la merwalo ge re dutše re sepela ka go nanya leetong la rena la dikhilomithara tše dikete go ya lefelong leo le sa tsebjego. Mathomong, re be re nyamile ka tsela e itšego. Eupša ge re dutše re opela dikopelo tša Mmušo gotee—ka phišego e kgolo moo ka morago re bego re nyaka re hwile mantšu—re ile ra ikwa re thabile. Molaodi o be a tla bula mabati gomme a re laele gore re homole, eupša re be re sa homole go fihlela re feditše. Ge re be re ema diteišeneng tseleng, ba bantši ba ile ba lemoga gore Dihlatse tša Jehofa di išwa bothopša. Mafelelong, ka morago ga matšatši a 17 goba a 18 re le ka letorokising leo la merwalo, re ile ra fološwa Siberia kgaufsi le Letsha la Baikal.

[Seswantšho]

Ke eme mothalading wa ka morago, ka go le letona

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 16]

Armageddon—Filimi ya Phatlalatšo ya Maaka ya Soviet

Ma-Soviet a ile a tšweletša filimi ya Armageddon ka boiteko bja go hlompholla Dihlatse tša Jehofa. E be e bontšha kanegelo ya nonwane ya ditaba tša lerato magareng ga lesogana le lengwe leo le bego le le madireng a Soviet le ngwanenyana yo a ilego a gokeletšwa gore a tlatše dihlopha tša Dihlatse. Mafelelong a filimi, ngwanabo ngwanenyana yoo o ile a hwa kotsing yeo e hlotšwego ke Hlatse yeo e lego molebeledi, Hlatse yeo e ilego ya bontšhwa e le sedirišwa sa tirelo ya tša bohlodi ya Amerika.

Ge e bolela ka filimi yeo e ilego ya hudua maikwelo a babogedi, kuranta ya Ukraine ya The Red Flag ya May 14, 1963, e itše: “Ka tsela e bjalo phatlalatšo ya maaka ya baila-Modimo ke e šomago, ke yeo e kgodišago gomme e ka dirišwa metsaneng e mengwe ya naga moo difilimi tše swanago di bontšhwago.”

[Seswantšho go letlakala 14]

Ba dikete ba ile ba išwa Siberia ka matorokisi a merwalo