Eya go dikagare

Jehofa ke Mang?

Jehofa ke Mang?

Karabo ya Beibele

 Jehofa ke leina la Modimo wa nnete yoo go bolelwago ka yena ka Beibeleng, e lego yoo a bopilego dilo ka moka. (Kutollo 4:11) Moporofeta Aborahama le moporofeta Moshe ba ile ba mo rapela, go no swana le ge Jesu le yena a ile a mo rapela. (Genesi 24:27; Ekisodo 15:1, 2; Johane 20:17) Jehofa ga e no ba Modimo wa morafo o itšego, eupša ke Modimo wa batho ba ‘lefase ka moka.’​—Psalme 47:2.

 Jehofa ke leina la Modimo leo le hwetšagalago ka Beibeleng. (Ekisodo 3:​15; Psalme 83:18) Leina le le tšwa lentšung la Seheberu leo le bolelago gore “go ba gona,” le gona diithuti tše dintši di nagana gore leina la Modimo le ra gore, “Yo a Bakago go ba Gona.” Mantšu a a hlalosa Jehofa gabotse, ka ge a bopile dilo ka moka e bile a phethagatša dilo tšeo a re tshepišago gore o tlo re direla tšona. (Jesaya 55:10, 11) Le gona Beibele e re thuša go tseba gore Jehofa ke Modimo wa mohuta mang, e bile e re botša gore o re rata kudu.—Ekisodo 34:5-7; Luka 6:35; 1 Johane 4:8.

 Ditlhaka tše nne tša Seheberu e lego יהוה (YHWH), tšeo di tsebjago e le Tetragrammaton, di fetoletšwe ka Seisemane e le Jehofa. Eupša ga go tsebje gabotse gore ka Seheberu seo se bego se bolelwa kgale, leina le la Modimo le be le bitšwa bjang. Lega go le bjalo, ke kgale Dibeibele tša Seisemane di diriša leina Jehofa. La mathomo le dirišitšwe ka Beibeleng yeo e fetoletšwego ke William Tyndale ka 1530. a

Ke ka baka la eng mmiletšo wa leina la Modimo o be o sa tsebje ka Seheberu seo se bego se bolelwa kgale?

 Ge Seheberu sa mehleng ya kgale se be se ngwalwa, go be go sa dirišwe ditumanoši, eupša go be go dirišwa ditumammogo feela. Eupša ge babadi ba Seheberu ba be ba bala, ba be ba tseba gore ke kae moo ba swanetšego go tsenya ditumanoši. Lega go le bjalo, ka morago ga gore Mangwalo a Seheberu (“Testamente ya Kgale”) a fetšwe go ngwalwa, Bajuda ba bangwe ba ile ba ekiša seo se bego se tlwaelegile ka nako yeo, gore leina la Modimo ga se la swanelwa go bitšwa. Ge ba be ba balela godimo lengwalo leo le bego le na le leina la Jehofa, mo go swanetšego gore go be le leina leo ba be ba tsenya “Morena” goba “Modimo.” Ge mengwaga e dutše e eya, seo Bajuda ba bego ba se dumela se ile sa phatlalala, gomme seo sa dira gore go se sa tsebja gore leina la Modimo le bitšwa bjang. b

 Batho ba bangwe ba be ba nagana gore mmiletšo wa leina la Modimo ke “Yahweh,” mola ba bangwe ba le bitša ka ditsela tša go fapafapana. Lengwalo la go Phuthwa la Lewatle leo le Hwilego, leo le nago le karolo ya lengwalo la Lefitiko ka Segerika, le fetolela leina la Modimo ka go lebanya e le Iao. Bangwadi ba mathomo ba Bagerika ba ile ba šišinya gore mmiletšo wa leina “Jehofa” e be Iae, I·a·beʹ, le I·a·ou·eʹ, eupša gare ga mebiletšo yeo, ga go na wo o bontšhago gore leina la Jehofa le be le bitšwa ka tsela yeo ka Seheberu sa mehleng ya kgale. c

Maaka ao batho ba a bolelago ka go tsenywa ga leina la Modimo ka Beibeleng

 Maaka: Bafetoledi ba itsenyeditše leina “Jehofa” ka Dibeibeleng.

 Nnete: Lentšu la Seheberu leo le emelago leina la Modimo le ka sebopego sa Tetragrammaton, le tšwelela ka makga a e ka bago a 7 000 ka Beibeleng. d Bafetoledi ba bantši ba ile ba ntšha leina la Modimo ka boomo Dibeibeleng tša bona, gomme sebakeng sa lona ba tsenya sereto sa go swana le “Morena.”

 Maaka: Modimo Ramatlaohle ga a hloke leina leo e lego la gagwe a nnoši.

 Nnete: Modimo ke yena a laetšego gore bangwadi ba Beibele ba ngwale leina la gagwe ka Beibeleng ka makga a mantši. Le gona, o nyaka gore batho bao ba mo rapelago ba diriše leina la gagwe. (Jesaya 42:8; Joele 2:32; Maleaki 3:16; Baroma 10:13) Ge e le gabotse, Modimo o ile a sola baporofeta ba maaka, bao ba bego ba leka go dira gore batho ba lebale leina la gagwe.​—Jeremia 23:27.

 Maaka: Batho ba swanetše go latela mokgwa wa Bajuda wa gore leina la Modimo le ntšhiwe ka Dibeibeleng.

 Nnete: Baetapele ba Bodumedi ba Bajuda ba be ba sa nyake go bitša leina la Modimo. Eupša ga se ba ka ba le tloša ka Dibeibeleng tša bona. Lega go le bjalo, Modimo ga a nyake re latela dilo tšeo batho ba bangwe ba tlwaetšego go di dira, tšeo di sa dumelelanego le melao ya gagwe.​—Mateo 15:​1-3.

 Maaka: Leina la Modimo ga se la swanela go ngwalwa ka Beibeleng ka gore ga go yo a tsebago gore le bitšwa bjang ka Seheberu.

 Nnete: Maaka a ao batho ba a bolelago a ra gore Modimo o nyaka gore re bitše leina la gagwe ka tsela e swanago, go sa šetšwe gore re bolela leleme lefe. Eupša bahlanka ba Modimo ba nakong e fetilego bao ba bego ba bolela maleme a go se swane, ba be ba bitša maina a batho ka ditsela tša go se swane.

 A re neeng mohlala ka leina la Joshua yoo e bego e le moahlodi wa Moisiraele. Bakriste ba mehleng ya kgale bao ba bego ba bolela Seheberu ba be ba tla mmitša gore ke Yehoh·shuʹaʽ, mola ba ba bego ba bolela Segerika ba be ba tla mmitša gore ke I·e·sousʹ. Ka Beibeleng, go dirišwa leina la Seheberu la Yehoh·shuʹaʽ goba Joshua, e lego seo se bontšhago gore Bakriste ba be ba diriša mokgwa wo o bego o tlwaelegile wa go bitša maina ka leleme la gabo bona.​—Ditiro 7:​45; Baheberu 4:8.

 Mokgwa wo o swanago o ka dirišwa ge go fetolelwa leina la Modimo. Taba ya gore leina la Modimo le bitšwa bjang ga e bohlokwa, eupša se bohlokwa kudu ke gore leina la Modimo le bušetšwe moo le bego le swanetšego go ba gona ka Beibeleng.

a Ge Tyndale a be a fetolela dipuku tše hlano tša mathomo tša Beibele, o ile a fetolela ditlhaka tše tše nne יהוה (YHWH) e le “Iehouah”. Ge nako e dutše e eya, leleme la Seisemane le ile la fetoga, gomme tsela yeo leina la Modimo le bego le ngwalwa ka yona e ile ya fetošwa. Ka mohlala, ka 1612 ge Henry Ainsworth a be a fetolela puku ya Dipsalme, o ile a fetolela ditlhaka tše tše nne יהוה (YHWH) e le “Iehovah. Eupša ka 1639, ge a be a kaonafatša bofetoledi bja puku ye ya Dipsalme, o ile a diriša leina “Jehovah.” Ka mo go swanago, bafetoledi ba Beibele ya American Standard Version, yeo e gatišitšwego ka 1901, le bona ba ile ba ngwala leina “Jehovah” ka Beibeleng ya bona, go swana le ka mokgwa wo le bego le tšwelela ka gona ka dingwalweng tša Seheberu.

b Puku ya The New Catholic Encyclopedia, Second Edition, Volume 14, matlakala 883-​884, e re: “Nengneng ka morago ga gore Bajuda ba boe Bothopša, leina Yahweh le ile la thoma go hlompšha kudu, gomme leina le le ile la tšeelwa legato ke leina “ADONAI goba ELOHIM.”

c Gore o hwetše ditaba tše di oketšegilego, bala sehlogo seo se rego, “Leina la Modimo ka Mangwalong a Seheberu,” Karolo 1, ka pukwaneng ya Tlhahlo ya go Ithuta Lentšu la Modimo.

d Bala puku ya Theological Lexicon of the Old Testament, Bolumo 2, matlakala 523-​524.