O MIMBU má 1910 nde bayedi bam basumweno̱ o mundi ma Tbilisi, o Jeorjia, wala o Kanada, na babo̱ ba boka o son a ndabo a mōnda o mbasan ma Pely, Saskatkewan, o jedu la Kanada. Na yabe̱ nde o 1928, ka ngok’a bana mutoba. Tete̱ a wedi myo̱di mutoba oboso ná na mayabe̱, mama pe̱ a wo̱ ke̱ na dia muna. Ja to̱ son nde Lucy, mutudu asu ńa muto pe̱ a wedino̱, ke̱ e 17 la mbu. Ombusa ponda na sango am nusadi Nik a no̱ngo̱ biso̱ na bonańango am ná di je na mo̱.

Buńa bō̱, ke̱ na dia ekoke̱le̱, mbia mam mwe̱n mba ne o duta mondo ma mom ma wo̱si po̱ di tano̱ di be̱ne̱; ba bo bo̱ngo̱ ná wo̱si ńe ná e do̱mo̱ mba musangi, na babo̱ ba botea te̱ mba musea ná nese̱le̱ mo̱, nde na s’ese̱le̱. Kana na tano̱ numbe̱le̱ babo̱ mbusa, na si sengi so̱ misea mabu. Musima ná na si kusi njo̱m to̱ po̱, bo buńa nde mbia mam mu so̱ṅtane̱no̱ ná ne ndo̱ki.

Diko̱m la mbia diwo̱ di boli jo̱nge̱le̱ ná nale o esukulu a bana ba ndo̱ki; na sango am nusadi Nik a we̱le̱ mba o esukulu a bando̱ki ya Saskaton, Saskatkewan. Ba ta ba loma mba etum na mbia mam, na bo bo̱ngo̱ jita kana na tano̱ nde na be̱ne̱ mbu mutanu buka te̱. Na ta nde be̱ na pe̱pe̱le̱ mbia mam o mińa minde̱ne̱ na o ponda mawumse̱. Noko so̱ eyem’a bwambo ya mbuke, noka pe̱ loko na bane̱ bana.

O 1939, mutud’am ńa muto nu ta nu dia, Marion, a babe̱ na Bil Danylcuk, na babo̱ ba no̱ngo̱ ndom’am ńa muto Frances na mba ombo’abu. Babo̱ nde ba ta baboso o mbia mam o be̱ne̱ mulatako na Mboṅ a Yehova. O pond’am ńa mawumse̱, ba ta be̱ ba we̱ na ngud’abu ńe̱se̱ o langwea mba nje ba tano̱ bokwa o Bibe̱l. O be̱  mbale̱, jakwalisane̱ na babo̱ di si ta bu, kana ba si tano̱ ba bia eyem’a bwambo ya mbuke. Nde be̱n ndol’a mambo ma mudī na tano̱ na be̱ne̱. Na ta na so̱ṅtane̱ ná mulatako mu ta oteten a nje ba tano̱ ba bola na nje Bibe̱l e makwalano̱, na mba na kumwa wala na babo̱ o dikalo. Ja to̱ son, na mba na pula dubisabe̱; Bil a dubise̱ mba o 5 má Ńe̱te̱ki 1941, o son a tanki ba londe̱no̱ na madiba m’ekukudu. Ma madiba ma ta mulo̱lo̱ko̱ jita!

O 1946 nalono̱ o mboa o wumse̱, di ta jala o jako̱to̱ne̱ o Kleveland, Ohio, Bekombo be Lati ba Amerika. Buńa baboso ba jako̱to̱ne̱, ndom’am ńa muto a ta a tilea mba bekwali be̱se̱ ná mba pe̱ na tombwane̱. Nde o bone̱ bao, na ta muńe̱nge̱ o bia ná ba ta ba tukwea dibo̱to̱ la bando̱ki. Mba pe̱ na timbi so̱ bwane̱ jako̱to̱ne̱ muńe̱nge̱ o sukan, nika e ta betańsedi o so̱ṅtane̱ mbale̱ na bwē!

O niponda, bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ 2 be ta nde be wa po̱ o su, ko̱d’ekombo e ta so̱ ngińa jita. Na si ta pe̱ na soma dibato la ńungu to̱ lo̱ngo̱ mwenge m’ekombo. Nese̱le̱ pe̱ bolise̱ la ngando a mbu na yine̱ ngando a matumba ipe̱pe̱, na jukea o mitin m’ebasi mena ma ta eto̱m. Badiedi b’esukulu ba si ta muńe̱nge̱ na nika, ba keka bolane̱ misisan na mpoṅ o yua mba mo̱nge̱le̱. Nika ńe̱se̱ e ta e wana mpungu oteten a mako̱m mam m’esukulu, nde nika e boli mba epolo o bola mboṅ. Mako̱m mam mō̱ ka Lary Androsof , Norman Ditrick , na Emil Sneider ba timbi kasa mbale̱, ba dia pe̱ ba mabolea Yehova nate̱na bon ba we̱nge̱.

Na ta na no̱ngo̱ bedomsedi o te̱ye̱ bando̱ki bape̱pe̱ dikalo ke̱ ne o pe̱pe̱le̱ mindi mipe̱pe̱. K’eyembilan, O Montreal, o epol’a jako̱to̱ne̱ ya bando̱ki, na te̱ye̱ Edie Taeger dikalo, eso̱mb’a moto ewo̱ e ta nde mot’a jiba nunde̱ne̱; a timbi be̱ munasango. Nate̱na o kwed’ao mbu mu tombi, a ta nde ukea na mwemba ma bwambo ba mbuke o Laval, o Kebe̱k. Na dongame̱n pe̱ Juan Ardanez ńena kana bato ba Berea a ta makwasi o wase̱le̱ mbale̱ ná a be̱ mbaki ná mwe̱ndi ma Bibe̱l mwe mbale̱. (Bebolo 17:10, 11) Mo̱ pe̱ a timbi be̱ munasango, a bolea na jemea ka mutudu o Otawa, Ontario, nate̱na o kwed’ao.

O 1950, nalo o Vankouver. To̱na na tano̱ na to̱ndo̱ te̱ye̱ bando̱ki dikalo, na si me̱nde̱ dimbea ńango mō̱, Kris Spicer, ńena nu si ta ndo̱ki na dongame̱nno̱ o dikalo o ngea. A ta emea tilise̱ dina o kusa kalati ponda te̱, a pula pe̱ ná na dongame̱n mom’ao, Gary. Na pe̱pe̱le̱ babo̱, di kwala ponda bwaba tongwea na matila. Di s’e̱ne̱ne̱  pe̱ natē̱ buńa ba so̱ino̱ mba ombusa mimbu jita oteten a dimuti o jako̱to̱ne̱ o Toronto, Ontario. Bo buńa nde Gary a tano̱ angame̱n dubisabe̱. Nika ńo̱nge̱le̱ mba mweńa ma benga te̱ dikalo ebanja di si bi owe̱ni na njika ponda mbale̱ e me̱nde̱no̱ ya myanga.

Ombusa ponda, na timbi o Saskaton. Owo, na ta na dongame̱n ńango mō̱ nu baise̱ mba ná nokwe Bibe̱l na bana bao ba bito ba mawasa, Jen na Joan Rotenberger, bena ba ta nde bautu o mulemlem m’esukulu a bando̱ki na yengino̱. Dibokime̱ne̱, ba bana ba botedi o langwea mako̱m mabu nje ba tano̱ bokwa. Bautu batanu o klas’abu ba timbi Mboṅ a Yehova. Mō̱ ńabu a ta nde Eunike Kolin. Na se̱le̱ nde dongame̱n Eunike o esukulu a bando̱ki ke̱ ne o mbu mam musukan. A ta a bola mba eńe̱nge̱ń, a baise̱ mba ná di be̱ mako̱m. Ombusa ponda a timbi be̱ dongo diwo̱ la mweńa la longe̱ lam—a timbi be̱ munj’am!

Ponda ńango a Eunike a so̱ino̱ ná e o jokwa Bibe̱l, a wasi ná mudied’esukulu ńaboso a yue mo̱ mo̱nge̱le̱. A kaṅane̱ kalat’ao ya jokwa la Bibe̱l ye̱se̱. Nde, Eunike a ta a domse̱ o mulema mao o we̱le̱ Yehova oboso ba me̱se̱. Ponda a pulino̱ o dubisabe̱, bayedi bao ba kwalane̱ nde mo̱ ná, “O timbi te̱ Mboṅ a Yehova, o mabusa o bolongi basu!” Eunike a busi o bolongi ke̱ a be̱n 17 la mbu, na mbia ma Mboṅ a Yehova mupe̱pe̱ mu kasa mo̱ o mboa abu na muyao. Alane̱ jokwa lao la Bibe̱l oboso, a dubisabe̱ ombusa ponda. Ponda di bane̱no̱ o 1960, bayedi bao ba si po̱i o diba lasu. Nde kana mimbu mi tano̱ mi tomba, ba timbi bola biso̱ edube ońola dube̱ lasu na mbadi di bongono̱ bana basu.

Ka bayedi be ndo̱ki, di bongo bana ba bome samba bena ba titi ndo̱ki. Nika e si ta bu, nde di boli ná bokwe bwambo ba mbuke ná di we̱le̱ kwalisane̱le̱ na jokwe̱le̱ pe̱ babo̱ mbal’a Bibe̱l. Bonasango na bonańango o mwemba bongwane̱ biso̱ jita. K’eyembilan, muyedi mō̱ a ta a tilea biso̱ ná mun’asu ńa mome mō̱ a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ to̱po̱ byala ba bobe o Ndabo a Janea. Di we̱li o domse̱ y’ekwali wa me̱ne̱. Bana bam ba bome bane̱i—Yakobo, Jery, Nikola, na Steven—be o bolea Yehova na jemea mwemba na bito babu na mbia mabu. Babo̱ bane̱i be̱se̱ be nde batudu. Omo̱ń a nika, Nikola na munj’ao, Debora, be nde batukwedi ba eyem’a bwambo ya mbuke o Bete̱l a Inglisi, Steven na munj’ao, Sanan pe̱ be nde batukwedi ba eyem’a bwambo ya mbuke o Bete̱l o Amerika.

Mo̱di mō̱ oboso ba ngando asu ńa 40 ma mbu ma diba nde Eunike a wedino̱ na diboa la Kaṅse̱r. A ta ngińa jita o pond’ao ńa diboa ńe̱se̱. Dipita lao la bepumbwedi di ta di bola mo̱ ngińa. Ne nde o jenge̱le̱ buńa na me̱nde̱no̱ pe̱te̱ je̱ne̱ mo̱.

O mo̱di má Ngo̱nde̱ 2012, na kwedi, na buea edue, e ta e nipula mba jongwane̱. Nalo so̱ ja na mun’am ńa mome mō̱ na munj’ao. Tatan je nde o mwemba ma eyem’a bambuke ma Kalgary, owe̱ni neno̱ mutudu. Nika nde e ta ka nged’am ńaboso o be̱ o mwemba ma eyem’a bambuke. Dutea te̱ nika! Be̱ la o mwemba ma eyem’a Inglisi mi mimbu me̱se̱—botea 1946—ne̱ni na dese̱no̱ mbame̱ne̱ o mbad’a mudī e? Yehova a londise̱ dikaki lao la jongwane̱ bana ba ńue. (Mye. 10:14) Na matimbise̱le̱ be̱se̱ masoma ońola miwe̱n mabu, bena ba ta be̱ ba tilea mba, bena boko eyem’a mbuke, na ba bena bongwane̱ o tombe̱le̱ mba nje bane̱ ba tano̱ ba kwala.

O be̱ mbale̱, ponda iwo̱ mulema mu ta be̱ mu yuka mba, na pula o bo̱bo̱ ońolana na si ta na we̱le̱ so̱ṅtane̱ nje e ta be̱ e kwalabe̱ to̱so̱ ońolana e ta nde biana ba si ta ba so̱ṅtane̱ ńo̱ng’a bando̱ki. Nde, o yi ponda, na ta be̱ no̱nge̱le̱ byala Petro a kwalisane̱no̱ Yesu ná: “A Sango di mala omboa nja e? Wa o be̱n byala ba longe̱ la bwindea.” (Yohane 6:66-68) Kana bane̱ bonasango na bonańango jita be ndo̱ki ba ńo̱ṅo̱n am, noko o be̱ we̱lisane̱. Noko o jenge̱le̱ Yehova na bebokedi bao, bola la nika di wanedi mba tombwane̱! Tatan na be̱n njoaso’a da la mudī o eyem’am, ne pe̱ ná na bwane̱ mundenge ma bane̱ muńe̱nge̱ o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱ ma eyem’a mbuke. Na tombwane̱ longe̱ la bonam na la muńe̱nge̱ o bolea Yehova, Loba lasu dinde̱ne̱.