Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

BELĒDI 2

Ne̱ni be̱ne̱ sibise̱ la ńolo

Ne̱ni be̱ne̱ sibise̱ la ńolo

SIBISE̱ LA ŃOLO LE NDE NJE E?

Bato bena ba be̱n sibise̱ la ńolo ba mabola bane̱ edube. Ba titi kumba, ba si mapula pe̱ to̱ ná bane̱ be̱ne̱ babo̱ ka bato be tobotobo. O diwengisan, moto nu be̱n sibise̱ la ńolo a mombwea bane̱ na mbale̱, a le̱le̱m pe̱ o jokwa o mbasan mabu.

Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná moto nu be̱n sibise̱ la ńolo e nde moto nu bo̱bi, nde nik’e titi mbale̱. Ebanja, moto angame̱n be̱ ngińa ná embe mawuse̱ mao na myoyo mao.

OŃOLA NJE SIBISE̱ LA ŃOLO LENO̱ MWEŃA E?

  • Sibise̱ la ńolo le mweńa ońola mulatako masu na bane̱. Kalati The Narcissism Epidemic e makwala ná: “Bato bena ba be̱n sibise̱ la ńolo ba makusa mako̱m na bo̱bise̱ la ńolo.” E bati pe̱ ná: “I ńai a bato i be̱n mulatako ma bwam na bane̱.”

  • Sibise̱ la ńolo le mun’ango̱ mweńa ońola kie̱le̱. Yete̱na mun’ango̱ oko o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ botea tatan na ombusa ponda, k’eyembilan ke̱ a niwasa ebolo. Do̱kita Leonard Sax a tili ná: “Yete̱na eso̱mb’a moto e mo̱nge̱le̱ ná ye tobotobo, e si bie pe̱ to̱ myoyo mao, e si me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ bwam ke̱ e niwasa ebolo. Nde eso̱mb’a moto yena e mawase̱ o so̱ṅtane̱ nje ba mengane̱no̱ mo̱, ye ná e kusa ebolo na bo̱bise̱ la ńolo.” *

NE̱NI JOKWE̱LE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO

Ongwane̱ mun’ango̱ ná a s’o̱nge̱le̱ ná e tobotobo.

BETE̱SEDI BA BIBE̱L: “Yete̱na mō̱ a mo̱nge̱le̱ ná e lambo, nde a si be̱ to̱ lambo, ke̱ a mawo̱ndo̱ nde mo̱me̱ne̱.”​—Galatia 6:3.

  • O si langwea mo̱ mambo mena ma titi ná ma bolane̱. We ná wo̱nge̱le̱ ná o langwedi te̱ mun’ango̱ ná “O me̱nde̱ tongwe̱le̱ o nje ye̱se̱ o mabolano̱” to̱ ná “We ná o timba be̱ nje ye̱se̱ o mapulano̱,” nika ńe ná e tute̱le̱ mo̱ o ebolo; nde longe̱ di titi nika.

  • O masesa te̱ mo̱, panda lambo a bolino̱. Kwalane̱ la mun’ango̱ ná e nde “bo̱lo̱” di si mongwane̱ mo̱ o sa sibise̱ la ńolo. Panda lambo a bolino̱.

  • O s’ese̱le̱ ná a tombise̱ ponda jita oboso ba television na o internet. O jita la ngedi, television na internet ba mabwe̱le̱ nde dibie̱ na mambo bato ba tongwe̱le̱no̱ o bola; nde nik’e si mongwane̱ o sa sibise̱ la ńolo.

  • Tute̱le̱ mun’ango̱ o pomane̱ baise̱ milakisan. Ongwane̱ mun’ango̱ o jemba mawuse̱ mao.

Lee̱ mo̱ o bia timbise̱le̱ masoma.

BETE̱SEDI BA BIBE̱L: “Lo bole pe̱ masoma.”​—Kolose 3:15.

  • Masoma ońola mambo ma wekabe̱. Bana bangame̱n bia timbise̱le̱ masoma ońola mambo ma wekabe̱, na so̱ṅtane̱ pe̱ ná di be̱n ńo̱ng’a ma mambo ná di be̱ longe̱. Di be̱n ńo̱ng’a ngo̱, madiba, na da. Duta mo̱nge̱le̱ ma mun’ango̱ o mambo ka man, ná wongwane̱ mo̱ o to̱ndo̱ na timbise̱le̱ masoma ońola mambo ma bwam me̱se̱ ma dinge̱le̱ biso̱.

  • Bola la bane̱ edube. O̱nge̱le̱ mun’ango̱ ná moto ńe̱se̱ a petane̱ mo̱ o nin mbadi to̱ nine̱, na ná o mulopo ma ko̱no̱ne̱ bane̱, e ná okwa mambo o mbasan mabu.

  • Timbise̱le̱ la masoma. Lee̱ bana bo̱ngo̱ o kwala ná “na som,” seto̱ buka te̱ na bepopo nde na mulema mwe̱se̱. Bia la timbise̱le̱ masoma di mongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo.

Okwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ ná jongwane̱ la bane̱ le muse̱ṅ.

BETE̱SEDI BA BIBE̱L: “Ońola sibise̱ la ńolo mō̱ te̱ a lange nune̱ nupe̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱; to̱ mō̱ a s’ombwea mambo mao mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.”​—Filipi 2:3, 4.

  • So̱ṅtane̱ ná mun’ango̱ angame̱n bola bebolo ba mboa. O si boli te̱ ná mun’ango̱ a no̱nge dongo o bebolo ba mboa, we nde o lee̱ mo̱ ná e mweńa o dikala lena a titino̱ ná a bola nika. Angame̱n se̱le̱ bola bebolo ba mboa obiana a mala o loko. Langwea mo̱ ná a boli te̱ bebolo ba mboa nik’e mongwane̱ bane̱, na ná ba me̱nde̱ to̱ndo̱ mo̱ ba bola pe̱ mo̱ edube yete̱na a no̱ngi dongo oten.

  • Bola ná a so̱ṅtane̱ ná bolea la bane̱ le bwam. Bolea la bato bape̱pe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ mun’ango̱ o be̱ moto ńou. Ońola nika, ongwane̱ mo̱ o bia jemba bato bena ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. Bińo̱ na mo̱ kwalea jombwea nje eno̱ ná a bola ońol’abu. Sesa mo̱, o sue̱le̱ pe̱ mo̱ ke̱ e o jongwane̱ bato bape̱pe̱.

^ par. 8 Bupisane̱ kalati The Collapse of Parenting.