Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Pingo Tyen Lok me Kwo Nen Calo Pe?

Pingo Tyen Lok me Kwo Nen Calo Pe?

Pingo Tyen Lok me Kwo Nen Calo Pe?

KIT ma Kabaka Solomon ocoyo kwede, pingo omyero iye ni kwo bibedo maber makato gin ma “konye pe ma miyo” warweny woko “calo tipo”? (Latitlok 6:12, The New English Bible) Lok pa Lubanga, ma obedo Baibul ma kicoyo pi teko pa cwiny maleng-ngi​—ma lok ma iye wang ma ocobbe-ni—miniwa gen ni i anyim kwo bibedo maber adada.​—2 Temceo 3:16, 17.

Baibul titiwa kit ma yub mukwongo pa Lubanga onongo tye kwede pi lobo. Tito bene gin mumiyo lobo i kare-ni opong ki ngolo kop alenga, dic, ki dong deno can. Pingo pire tek ni omyero waniang jami magi? Tyen lok ma pire tek mumiyo dano gitamo ni tyen lok me kwo nen calo pe aye ni, gin pe gingeyo nyo gicayo yub pa Lubanga pi lobo ki dong dano ma bedo iye.

Lubanga Tye ki Yub Ango pi Lobo?

Lubanga Jehovah * ocweyo lobo wek obed paradic mamwonya ka ma dano gikwo iye​—kabedo ma co ki mon gibinongo iye mit pa kwo labongo roc pi naka. Ada man ma pire tek-ki pe rwatte ki gin ma pol kare dano giye, tam ni Lubanga ocweyo lobo wek obed kabedo me temo dano wek enen ka gupore me kwo maber i lobo mo me cwiny, kadi bed tam meno pe jenge i Ginacoya.​—Nen bok ma wiye tye ni “Omyero Mono Wawek Lobo ka Wamito Kwo ma Tye ki Tyen Lok?” i pot karatac 6.

Lubanga ocweyo laco ki dako i Calle kikome, kun minigi kero me nyuto kite mamwonya. (Acakki 1:26, 27) En ocweyogi labongo roc. Gin onongo gitye ki jami ducu ma gimito ma miyo kwogi bedo maber dok ki tyen lok mo me kwo pi naka. Man onongo kwako pongo lobo ki loyone, kun giloko lobo ducu doko paradic calo poto me Eden.​—Acakki 1:28-31; 2:8, 9.

Ngo Marac Mutimme?

Labongo akalakala, gin mo marac adada otimme. Dano ducu pe ginyuto kit mamwonya pa Lubanga. Lobo pe tye paradic. Ngo mutimme? Lunyodowa mukwongo, Adam gin ki Kawa, gutiyo marac ki kero ma kiminigi me moko tamgi pigi kengi. Gin onongo gimito ni ‘gibed calo Lubanga,’ kun gimoko pigi kengi “gin maber ki gin marac.” Pi gin ma gutimo-ni, gin gulubo yo me jemo ma Catan Larac-ci okwanyo.​—Acakki 3:1-6.

Pi meno, tim marac pe obedo gin mo me aura ma Lubanga aye ogoyo pulanne wacon. Ento man ocakke i kare ma Catan—ojemo i kom loc pa Lubanga dok lacen Adam gin ki Kawa—bene gutimo kumeno. Macalo adwogi me jemogi, lunyodowa mukwongo gurwenyo Paradic ki kwo labongo roc, ma man okelo bal ki to pe botgi keken ento wa likwayogi​—dano ducu. (Acakki 3:17-19; Jo Roma 5:12) Man aye gin ma okelo jami maraco mumiyo tyen lok me kwo nen calo pe.

Pingo Onongo pe Kijwa Tim Maraco Woko Cutcut?

Jo mogo gipenye ni, ‘Pingo Lubanga onongo pe ojwa tim marac woko cutcut kun neko Catan kacel ki lujemo mukene-ni ci ocwe jami manyen?’ Meno mono onongo binyuto ryeko? Onongo ibidok iye nining ka iwinyo ni gamente mo matek adada neko cutcut ngat mo keken ma pyem i kom twerone? Mono tim ma kit meno pe gengo jo ma giniang dok weko gamente meno bedo lanen marac?

Lubanga pe oyero me tic i kom lujemo-ni cutcut. Pi ryekone, en oye ni kare okati wek pyem ma ocakke i poto me Eden ma lubbe ki yone me locci ocobbe kicel keken labongo nwoyone.

Jwayo Tim Maraco Ducu

Gin ma pire tek ma myero wiwa opo iye aye ene: Lubanga oye ni tim marac obed tye ento pe matwal. En otimo meno kun ngeyo ni eromo jwayo adwogi malit ma tim maraco okelo ka pyem man ma obino pi jemo i kom yo me locce-ni ocobbe.

Lubanga peya oweko yubbe pi lobo ki pi dano. Kun tiyo ki lanebi Icaya, Jehovah cuko cwinywa ni En aye ma Eketo lobo, ngat ma “yam pe oketo lobo ci oweko woko kun onyobbe atata, en oketo ni dano twero bedo iye.” (Icaya 45:18) Cokcok-ki, en bicako dwoko lobo wek obed mamwonya kit ma onongo tye i yubbe mukwongo. Inge mokone ni yo me locce tye atir, pe tye gin mo ma bigenge tic ki tekone madit tutwal-li me tiyo mitine ki jwayo tim marac ducu. (Icaya 55:10, 11) I legane ma oweko calo lanen-ni, Yecu Kricito okwayo Lubanga ni ojwa tim marac woko. Yecu opwonyowa me lega ni: “Giti gin ma imito i lobo kit ma gitiyo i polo.” (Matayo 6:9, 10) Meno mono kwako timo gin ango?

Miti ma Lubanga Tye Kwede pi Lobo

I kin jami mukene tye ni, “jo mamwol aye gibicamo lobo.” (Jabuli 37:9-11, 29; Carolok 2:21, 22) Yecu Kricito “[bi]laro dano ma piny obwoyo ka kok bote, konyo lucan.” En bilarogi ki i “tim bwami ki i un ma gibedo ka unogi kwede.” (Jabuli 72:12-14) Lweny dong bibedo pe matwal; kadi to, pig wang, arem, nyo deno can bibedo pe. (Jabuli 46:9; Niyabo 21:1-4) Dano mapol ma guto i kare ma Lubanga obedo ka kanyo tim marac-ci kibicerogi me kwo i lobo kany, dok kibiminigi kare me nongo adwogi maber ki i jami magi kacel ki mot mukene mapol.​—Jon 5:28, 29.

Ada, Jehovah bikwanyo adwogi marac ma jemo pa Catan-ni okelo. Pi meno, kibikwanyone ki pete tere ducu ma weko ‘wiwa dong biwil woko i kom can [jami ducu ma kelo par ki arem i kare-ni] ma yam waneno.’ (Icaya 65:16-19) Kare meno wang ma oo. Lubanga pe loko lok goba. Cikkene ducu cobbe. Kwo pe dong bibedo gin ma “konye pe dok calo ryemo kor yamo.” (Latitlok 2:17, The New English Bible) Ma ka meno, kwo bibedo ki tyen lok.

Ento i kare-ni kono? Mono ngeyo gin ma Baibul pwonyo ki niang yub pa Lubanga pi lobo miyo kwoni bedo ki tyen lok mo i kare-ni? Pwony me agikki ma lubo man bigamo lapeny man.

[Lok ma tye piny]

^ para. 5 I Baibul, Jehovah obedo nying Lubanga.

[Bok i pot karatac 6]

Omyero Mono Wawek Lobo ka Wamito Kwo ma Tye ki Tyen Lok?

Pi cencwari mapol, jo ma gitye ki ngec i kom yub pa Lubanga pi lobo gubedo ka pwonyone ni omyero wawek lobo ka wamito nongo kwo ma tye ki tyen lok.

Jo mogo i kingi guwaco ni i kom dano, tye iye gin mo ma pe to ma “onongo mit pa kwo maber ma peya odonyo i kom ngat acel acel.” (New Dictionary of Theology) Mukene guwacci gin mo makwo ma pe to-ni onongo “kitweyo me bedo mabuc i kom dano macalo pwod pi bal ma en otimo i kare ma tye i polo.”​—Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature.

Lutam matego me Grik, calo Socrates ki Plato gupwonyo kodi tam man ni: Wang ma gin ma pe to-ni oa ki i kom dano ci bibedo “agonya ki i lak ata dok ki i mingo kacel ki lworo, miti maraco kacel ki jami ducu ma gimiyo dano gideno can” ka dong cito ka kwo “pi naka i kin lubange.”—Plato’s Phaedo, 81, A.

Lacen, jo ma gilwonge ni gin lutel wi Lukricitayo gumedo i pwonygi tam pa “lutam matego me Grik ni, i kom dano tye iye gin mo ma pe to.”​—Christianity—A Global History.

Por kong tam meno ki lok ada ma pigi tego gin adek ma tye i Baibul:

1. Yub pa Lubanga tye ni lobo myero obedo paco pa dano matwal, ento pe ka ma en temo iye dano me neno anga ma opore me kwo kacel kwede i polo. Ka Adam ki Kawa onongo gulub cik pa Lubanga, gin onongo kono pud gitye kwo i paradic i lobo.​—Acakki 1:27, 28; Jabuli 115:16.

2. Kadi bed ni dini mapol gipwonyo ni i kom dano tye iye gin mo ma pe to—ma pe nen ma bedo i komwa—Baibul pwonyo gin mo ma niang iye yot. Dano tye “gin ma kwo” ma kicweyo “ki apwa me ngom.” (Acakki 2:7) Baibul pe pwonyo ni gin ma kwo-ni tye gin mo ma pe to. Bene waco ni gin makwo kiromo nekone woko, ma nongo dong bedo pe. (Jabuli 146:4; Latitlok 9:5, 10) Dano mukwongo, Adam, oto ci odok cen i apwa ka ma kicweye ki iye. En odoko gin ma pe.​—Acakki 2:17; 3:19.

3. Gen ma dano tye kwede me kwo i anyim pe jenge i kom bedo ki gin mo ma pe to ma a ki i komwa ci cito i kabedo me cwiny, ento i kom cikke me nicer ma Lubanga bicero iye dano wek gukwo i paradic i lobo.​—Daniel 12:13; Jon 11:24-26; Tic pa Lukwena 24:15.