Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Fesili Mai le ‘Aufaitau

Fesili Mai le ‘Aufaitau

Fesili Mai le ʻAufaitau

O le ā le vaaiga e tatau ona iai i Kerisiano moni e tusa ai o le faiga masani a tagata o le tuuina atu i isi o kopi o polokalame e faatauina mai mo komepiuta?

Atonu e ono taumafai ma le sesē nisi e faia se faamolemolega mo lenei faiga e ala i le faasino atu i fetalaiga a Iesu e faapea: “Ua maua fua e outou, ia outou foaifuaina atu.” O le mea moni, sa leʻi faasino atu fetalaiga a Iesu i le foaʻi fua atu o kopi o lomiga po o polokalame o komepiuta (software) lea ua puipuia faaletulafono lona toe faasalalauina (copyright) ma ua pulea e le tulafono le faaaogāina. Na uiga atu lana fetalaiga i le foaʻi atu o se vala o le faiva. Na taʻu atu e Iesu i ona aposetolo na ō atu i aai ma nuu eseese ina ia latou talaʻi atu le Malo, faamālōlō i ē mamaʻi, ma tutuli temoni. Na i lo le tāpā o se totogi mo lena galuega, sa ao i le ʻauaposetolo ona “foaifuaina atu.”—Mataio 10:7, 8.

Talu ai le faatuputeleina o le aofaʻi o komepiuta ua iai a tagata taʻitoʻatasi ma pisinisi, e toʻatele lava latou te manaʻomia ni polokalame. E masani lava ona faatau mai nei polokalame. E mautinoa, ua faia e nisi tagata ni polokalame e mafai ona faaaogāina e isi e aunoa ma se totogi ma ua latou tusia ai faapea e mafai ona fai ni kopi ma tuuina atu i isi. Ae o le tele lava o polokalame mo komepiuta e faatau mai. E tusa lava pe mo le faaaogāina e le tagata lava ia i le fale pe faaaogā mo le pisinisi, o i latou e faaaogāina polokalame o komepiuta e tatau ona latou faatauina mai, ia totogi le tau o na polokalame. Afai e aveina pe faia foʻi e se tasi se kopi o le tuufaatasiga o polokalame e aunoa ma se totogi, ua lē tusa ai lena ma le tulafono, e pei lava o le toe faia o ni kopi se tele o ni tusi, e tusa lava pe ave fua foʻi i isi.

O le tele lava o polokalame o komepiuta (aofia ai ma taaloga) e iai o latou laisene, lea e manaʻomia i le tagata e ana pe o loo faaaogāina ona mulimuli atu i ona taʻiala ma tapulaa patino. O le tele o na laisene o loo taʻua ai faapea e na o le toʻatasi lava le tagata na te mafai ona faapipiiina ma faaaogā le polokalame—e masani lava o le faapipiiina e faia i se komepiuta se tasi, a lē o le komepiuta i le fale po o le pisinisi po o le aʻoga foʻi. O nisi o laisene atonu e maua e le tagata o loo faaaogāina le polokalame e iai sona kopi faaleoleo mo ia lava, ae e leʻi fuafuaina ina ia faia ai ni kopi mo isi tagata. Afai e manaʻo lē ana le polokalame e aveese atu i se isi tagata le polokalame atoa (aofia ai le laisene ma faamatalaga), e mafai ona ia faia faapea. Peitaʻi, ua faagata ai iinā lana aiā e faaaogā ai lea polokalame. E eseese laisene, o lea e ao ai i le tagata na te faatauina mai se polokalame pe mauaina foʻi se polokalame ona saʻilia po o le ā o loo faatagaina mai e lena laisene.

E tele atunuu ua auai i maliega e puipuia ai le faasalalauina atu o “gaoioiga atamai ua faapolokalameina,” e pei o polokalame o komepiuta, ona latou taumafai ai lea e faamalosia tulafono tau aiā tatau e faasalalau ai ni mea. Mo se faaaʻoaʻoga, na lipotia mai e le New York Times o Ianuari 14, 2000 e faapea na “taofia e leoleo Siamani ma Tenemaka ni tagata ua latou faaigoaina i latou o se kegi tele o tagata gāoi i polokalame o komepiuta.” Na latou faia ni kopi ma tufatufaina atu polokalame o komepiuta ma taaloga, e oo lava foʻi i le faatauina atu e ala i le Initineti.

O fea le itu e tū ai le faapotopotoga Kerisiano e tusa ai o lenei mataupu? Ia, na fetalai Iesu: “Ina avatu ia o mea a Kaisara ia Kaisara; ia avatu foi mea a le Atua i le Atua.” (Mareko 12:17) Ua moomia e lenei itu mai Kerisiano le usiusitai i tulafono a le atunuu lea e lē feteenaʻi ma tulafono a le Atua. E tusa ai o faiga malo, na tusi ai le aposetolo o Paulo e faapea: “Ia usiusitai tagata uma i faipule silisili . . . O le na te tetee i le pule, ua tetee e ia i le sauniga a le Atua; o e tetee foi e sala lava i latou.”—Roma 13:1, 2.

E lē o se tiute tauave a toeaina i le faapotopotoga Kerisiano le siakiina o komepiuta a isi, e peiseai ua ia i latou le pule e faamalamalama ai ma faamalosia tulafono e puipuia ai le toe faasalalauina atu o polokalame. Ae latou te talitonu ma aʻoaʻo atu faapea e tatau i Kerisiano ona ʻalofia le tagovale i se mea e lē o i latou e ana ma e tatau ona finafinau e usitai i le tulafono. O le faia faapea e puipuia ai Kerisiano mai le faasalaina o ni tagata solitulafono, ma e mafai ai ona latou maua se lotofuatiaifo lelei i le silafaga a le Atua. Na tusi Paulo e faapea: “O lenei, e tatau ona usiusitai, e le gata ona o le toasa, a e peitai ona o le loto fuatia ifo.” (Roma 13:5) I se tulaga talitutusa, na faamatala atu ai e Paulo le faanaunauga o Kerisiano moni i upu e faapea: “O loo taofi i matou ua ia te i matou le loto fuatia ifo lelei, o loo loto i matou e amio lelei i mea uma lava.”—Eperu 13:18.

[Pusa i le itulau 29]

O nisi o pisinisi ma aʻoga ua latou faatauina mai laisene e mafai ona faaaogā ai le polokalame e ni tagata ua faatulagaina mai lo latou aofaʻi. I le 1995, na talanoaina ai e faapotopotoga o Molimau a Ieova se mataupu sa aofia ai le fautuaga lenei:

“O le tele o kamupani latou te saunia ma faatauina atu polokalame o komepiuta ua faia i ai ni fuafuaga ina ia puipui mai le toe faasalalauina atu o na polokalame ma ua latou saunia se laisene e faatulaga atu ai le auala e faaaogā ai faaletulafono le polokalame. E masani lava ona faapea mai le laisene e lē mafai ona tuuina e lē ana le polokalame ni kopi i isi; ae o le mea moni, o tulafono e puipuia ai faasalalauga faava-o-malo ua faapea ai ona avea o se solitulafono le faia faapea. . . . Ua faatau atu e nisi kamupani tetele ia komepiuta o loo iai polokalame ua uma ona faatulaga ma laiseneina. Peitaʻi, e iai isi fale e faatau ai komepiuta latou te lē saunia maia ni laisene ona o polokalame na latou faatulagaina a o leʻi faatauina atu le komepiuta, e lē o ni kopi faatulafonoina, o lona uiga e solitulafono ai lē e faatauina mai le polokalame pe a ia faaaogāina na polokalame. E fesootaʻi atu i lea, e ao ai i Kerisiano ona ʻalofia le tuuina i totonu, po o le aveesea o faamatalaga lea o loo puipuia ai faaletulafono le toe faasalalauina mai o faasalalauga o loo faia i le komepiuta (electronic bulletin boards) (e pei o lomiga a le Sosaiete) ma faapea ona faia kopi e aunoa ma se faatagaga faaletulafono mai ē ana.”