Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Maaztec a Mehleng Yeno a Fetoga Bakriste ba Therešo

Maaztec a Mehleng Yeno a Fetoga Bakriste ba Therešo

Maaztec a Mehleng Yeno a Fetoga Bakriste ba Therešo

“Ditempele di ile tša wa, tša fetoga lerole le molora, medimo ya diswantšho ya pšhatlaganywa, gomme dipuku tše kgethwa tša lewa ke dikgabo tša mollo, eupša medimo ya bogologolo e ile ya tšwela pele e phela ka dipelong tša Maindia.”—Las antiguas culturas mexicanas (The Ancient Mexican Cultures).

MEXICO ke legae la Maaztec, ao a ilego a tloga go beng moloko o monyenyane wa bafaladi lekgolong la bo-13 la nywaga go ya go beng mmušo o phenkgišanago le wa Mainca kua Peru. Gaešita le ge mmušo wa Maaztec o ile wa wa phenyong ya Masepania ya kua Tenochtitlán ka 1521, leleme la Maaztec, e lego Senahuatl, ga se la hwa le ganyenyane. * Le sa dutše le bolelwa ke badudi ba setlogo ba e ka bago ba milione le seripa bao ba dulago bonyenyane dinageng tše 15 tša Mexico. Le thušitše go boloka tše dingwe tša ditumelo tša bogologolo tša Maaztec, bjalo ka ge monyakišiši Walter Krickeberg a bontšhitše ka mo godimo. Tše dingwe tša ditumelo tšeo e be e le dife?

Ditlwaelo tša Bona di a Makatša Eupša di Tlwaelegile

Mohlomongwe mokgwa o tsebjago kudu wa Maaztec ke wa go dira dihlabelo ka batho. O be o theilwe tumelong ya gore letšatši le be le tla hwa ge e ba le sa fepše ka dipelo le madi a batho. Go ya ka moperisita wa Mosepania Diego Durán, go ile gwa dirwa dihlabelo ka batho ba ka godimo ga ba 80 000 ka matšatši a mane ka 1487, ge go be go kgakolwa tempele e kgolo ya phiramiti kua Tenochtitlán.

Gaešita le ge Masepania a be a sa kgahlwe ke mokgwa wo, a ile a makatšwa ke go lemoga gore ditumelo tše dingwe tša Maaztec di be di swana le tša Kereke ya ona ya Katholika. Ka mohlala, Maaztec a be a eba le selalelo seo go sona a bego a eja diswantšho tša medimo ya ona tšeo di dirilwego ka lehea. Ka dinako tše dingwe go be go jewa le nama ya batho bao go dirilwego dihlabelo ka bona. Maaztec a be a diriša sefapano gomme a ipobola phatlalatša e bile a kolobetša masea. Mohlomongwe selo seo se bego se swana ka tsela e makatšago e be e le borapedi bja Tonantzin, kgarebe yeo e lego “Mmago Medimo,” yeo e retwago ke Maaztec ka go e bitša Mmago Rena yo Monyenyane.

Go thwe mmotong wona woo Maaztec a bego a rapela Tonantzin, Kgarebe ya lebala le leso ya Mokatholika ya Guadalupe yeo e bolelago Senahuatl e ile ya iponagatša go Moindia wa Moaztec ka 1531. Se se ile sa dira gore Maaztec a sokologele Bokatholikeng ka go akgofa. Lefelo la borapedi la kgarebe ye le ile la agwa motheong wa tempele ya Tonantzin. Ka December 12, kereke ya tirelo e kgethwa e etelwa ke batho ba dikete tše makgolo ba ineetšego ba Mexico, bao bontši bja bona ba bolelago Senahuatl.

Metseng ya ona yeo e lego lekatana ya dithabeng, Manahuatl a direla bakgethwa ba ona ba baemedi menyanya e mentši, yeo e mengwe ya yona e tšeago matšatši a mantši goba dibeke. Puku ya El universo de los aztecas (Legohle la Maaztec) e hlalosa gore badudi ba setlogo “ba tswalanya borapedi bja bakgethwa bja Kereke ya Katholika le menyanya yeo e bego e dirwa pele ga mehla ya Cortés.” Manahuatl e bile a nweletše go dirišaneng le meoya. Ge a babja, a ya go dingaka tšeo di hlwekišago ka tsela ya moetlo le go dira dihlabelo ka diphoofolo. Go oketša moo, batho ba bantši ga se ba rutega; ba bantši ga ba kgone go bala Sepanishi goba Senahuatl. Batho ba be ba dutše ba ba hlokomologa ka ge ba kgomaretše meetlo ya bona le leleme la bona e bile ba diila kudu.

Therešo ya Beibele e Fihlelela Maaztec a Mehleng Yeno

Ka nywaga e mentši, Dihlatse tša Jehofa tša Mexico di be di katanela go fihlelela batho ka moka ka ‘ditaba tše dibotse tša Mmušo.’ (Mateo 24:14) Ka 2000, ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ya Mexico e ile ya thoma lesolo la go dira boboledi go batho ka moka bao ba bolelago Senahuatl ka leleme la gabo bona gotee le go rulaganya gore go be le diphuthego tša Senahuatl bakeng sa bao ba bego ba kopanela dibokeng tša Sepanishi. Go ile gwa hlongwa sehlopha sa bafetoledi e le gore go tšweletšwe dikgatišo tše theilwego Beibeleng tša Senahuatl. Go ile gwa dirwa le maiteko a go ruta batho bao ba bolelago Senahuatl go bala le go ngwala leleme la bona. Mafelelo e bile afe? Ela hloko diphihlelo tše.

Ge mosadi yoo e bego e le modudi wa setlogo a be a ekwa polelo e theilwego Beibeleng ka Senahuatl la mathomo, o ile a bolela gore: “Re na le nywaga e lesome re etla dibokeng gomme re sepela re opša ke hlogo ka baka la go se kwešiše Sepanishi gabotse. Eupša se se bjalo ka ge eka re thoma maphelo a rena lefsa!” Juan wa nywaga e 60 o be a ithuta Beibele le go ya dibokeng tša Sepanishi le mosadi wa gagwe gotee le bana ba bona ka nywaga e seswai fela ba sa dire tšwelopele. Ke moka o ile a thoma go ithuta Beibele ka Senahuatl. Ka nako ya ka tlase ga ngwaga, o ile a ba Hlatse e kolobeditšwego!

Bjalo ka ge diphihlelo tše di bontšha, ba bantši ba ile ba kwa ditaba tša Beibele la mathomo ka Sepanishi, eupša ba be ba sa nape ba di kwešiša ka mo go feletšego. Go swara diboka, dikopano tše dinyenyane le tše dikgolo ka leleme la gabo bona go ile gwa ba thuša go kgomarela therešo ya Beibele le go kwešiša boikarabelo bja bona bja Bokriste.

Go Fenya Mapheko

Manahuatl ga se a ka a dira tšwelopele ya moya ntle le mapheko. Ka mohlala, batho ba gatelelwa gore ba tšee karolo menyanyeng ya bodumedi. Kua San Agustín Oapan, Dihlatse tša Jehofa di be di sa dumelelwe go dira boboledi ka ntlo le ntlo. Go be go ena le poifo ya gore ge di ka dira bjalo batho ba be ba tla kgaotša go ntšha tšhelete ya go thekga menyanya yeo. Ge Florencio a be a dira boboledi a ena le sehlopha se senyenyane sa lefelong leo sa Dihlatse tša Manahuatl, go ile gwa swarwa ba bararo ba bona. Ka metsotso e 20 feela go be go šetše go kgobokane lešaba bakeng sa go dira phetho ya gore go dirwe eng ka bona.

Florencio o gopola ka gore: “Ba be ba nyaka go re bolaela gona moo le semeetseng. Ba bangwe ba ile ba šišinya gore re tlengwe gomme re lahlelwe ka nokeng e le gore re kgangwe ke meetse! Re ile ra lala kgolegong. Letšatšing le le latelago, Hlatsegotee le rena yeo e bego e le ramolao gotee le bana babo rena ba bangwe ba babedi ba ile ba tla go tlo thuša. Le bona ba ile ba lahlelwa kgolegong. Mafelelong, balaodi ba ile ba re lokolla ka moka ge feela re be re dumela gore re tla tloga moo motseng.” Go sa šetšwe phihlelo yeo, go ile gwa hlongwa phuthego ngwaga ka morago, yeo e nago le Dihlatse tše 17 tše di kolobeditšwego gomme go etla batho ba e ka bago ba 50 dibokeng.

Motseng wa Manahuatl wa Coapala, Alberto, yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o ile a laletšwa gore a tle a tšee karolo monyanyeng wa lefelong leo. O ile a gana gomme a lahlelwa kgolegong. Go ile gwa bitšwa kgoro gomme ba bangwe ba goeletša ka gore a fegwe e le gore go tšhošwe motho le ge e le ofe yo a bego a duma go tsenela bodumedi bja gagwe le go lahla meetlo ya lefelong leo. Dihlatse tše dingwe di ile tša leka go dira gore a lokollwe, eupša le tšona tša golegwa. Ge monyanya woo wa beke ka moka o fela, ka moka ga bona ba ile ba lokollwa. Ge kganetšo e dutše e tšwela pele, go ile gwa nyakega gore go tsongwe thušo go bahlankedi ba phagamego gomme gwa hwetšwa taelo yeo e ilego ya dira gore tlaišo yeo ka moka e fele. Se se kgahlišago ke gore ka morago ga nakwana moganetši yo mogolo o ile a amogela therešo ya Beibele gomme a kolobetšwa. Ga bjale go na le phuthego motseng woo.

E Šweufaletše go Bunwa

Ka ge di bona kgolo yeo e ka bago gona tšhemong ya Senahuatl, Dihlatse tše dintši di ithuta leleme leo. Lega go le bjalo, go dira bjalo go na le ditlhohlo tša gona. Manahuatl ke batho ba dihlong le ba sa bolelego leleme la bona kudu ka baka la tsela yeo ba bego ba swarwa ka yona. Gape go na le mebolelo e fapafapanego.

Sonia, modiredi wa nako e tletšego, o hlalosa seo se mo šušumeleditšego go ithuta leleme le. Sonia o re: “Leeto la diiri tše pedi go tloga legaeng la ka, go na le bašomi ba bafaladi ba Manahuatl ba e ka bago ba 6 000 bao ba dulago ka mekutwaneng yeo e dikologilwego ke baleti. Batho bao ba hlaselega gabonolo e bile ba swerwe gampe. Boemo bja bona bo ile bja nnyamiša kudu ka gobane Manahuatl e be e kile ya ba batho ba maemo, modu wa setšo sa gabo rena. Re be re dutše re dira boboledi go bona ka Sepanishi ka nywaga e 20, eupša ba be ba sa kwešiše gakaalo e bile ba bontšha kgahlego e nyenyane. Lega go le bjalo, ge ke be ke ithuta mantšu a sego kae a leleme la bona, ke ile ka hwetša dibaka tša go boledišana le bona. Ba be ba ntikologa gomme ba theetša. Ke ile ka holofetša mosadi yo mongwe gore ke tla mo ruta go bala le go ngwala ge e ba a ka nthuta Senahuatl. Ga bjale moo mekutwaneng ba ntseba ke le ‘mosadi wa go bolela Senahuatl.’ Ke ikwa eka ke moromiwa nageng ya gešo.” Lehono, go na le phuthego ya Senahuatl lefelong leo.

Maricela, modiredi yo mongwe wa nako e tletšego, o dira maiteko a magolo kudu a go ithuta Senahuatl. Mathomong, o ile a swarela Félix wa nywaga e 70 thuto ya Beibele ka Sepanishi. Ge a be a ithuta mantšu a oketšegilego a Senahuatl, Maricela o ile a thoma go mo hlalosetša dilo ka leleme la gagwe. Se se bile le mafelelo a mabotse. O ile a kgomega kudu ge Félix a be a botšiša gore: “Na Jehofa o a theetša ge ke bolela le yena ka Senahuatl?” Félix o ile a thabela go kwa gore Jehofa o kwešiša maleme ka moka. Félix o ya dibokeng ka mehla gaešita le ge a swanetše go sepela iri le seripa, e bile ga bjale o kolobeditšwe. Maricela o re: “Ruri ke thabela gore ke dirišana le morongwa yo a nago le ditaba tše dibotse tšeo a di tsebišago batho bohle!”—Kutollo 14:6, 7.

Ee, tšhemo ya Senahuatl e “šweufaletše go bunwa.” (Johane 4:35) Re rapelela gore Jehofa Modimo a tšwele pele a laletša batho ba ditšhaba tšohle, go akaretša le Maaztec a lokilego a mehleng yeno, gore ba rotogele thabeng ya gagwe gomme ba rutwe ditsela tša gagwe.—Jesaya 2:2, 3.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 3 Senahuatl ke karolo ya maleme a Mauto le Maaztec, ao a bolelwago ke ditšhaba tše bjalo ka Mahopi, Mashoshone le ma-Comanche tša Amerika Leboa. Mantšu a mantši a Senahuatl, a bjalo ka avocado, tšhokolete, coyote le tamati, a ile a feleletša a dirišwa lelemeng la Seisemane.

[Mmapa go letlakala 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

MEXICO CITY

PALO YA BADUDI BA MAAZTEC NAGENG E NNGWE LE E NNGWE

150 000

KA TLASE GA 1 000