Na Biebele e Ganetša go Petšha?

DIFILIMI tše di tumilego le mananeo a thelebišene gantši di tšweletša go petšha—kudukudu dikhasinong—e le boitapološo bja batho ba babotse, ba humilego le ba maemo a godimo. Ke therešo gore ka tlwaelo bao ba di bogelago ba lemoga gore dilo tše e fo ba nonwane goba boikgopolelo.

Lega go le bjalo, ge re bolela therešo, dithekethe tša matengwa, dipapadi tša go petšha le go petšha Inthaneteng, ka moka ga tšona di phadišana le dikhasino bakeng sa go gapa tlhokomelo ya mopetšhi. Puku ya Internet Gambling e bolela gore go petšha ke “bobe bjoo bo nyakilego bo tlala legohle ka moka bjoo kgoketšo ya bjona e phatlalalago ka lebelo kudu.” Ka mohlala, ga bjale poker e tšweletšwa e le papadi e tlwaelegilego thelebišeneng le Inthaneteng. Go ya ka kuranta e nngwe, ditsebi di akanyetša gore palo ya babapadi ba poker gona bjale e šetše ipušeleditše gabedi lebakeng la dikgwedi tše 18 tše sa tšwago go feta kua Unitedi States.

Go petšha go hlalositšwe e le go ntšha tšhelete e itšego yeo go sa tsebjego gore e tla boa goba e ka se boe. Batho ba bantši ba bea mabaka ka gore ge feela tšhelete e le ya mopetšhi e bile a sa lemalele go petšha, gona ga go na bothata ka go petšha. Ge e le gabotse, New Catholic Encyclopedia e re go petšha “ga go lebelelwe e le sebe ge feela go sa dire gore mopetšhi a palelwe ke go phethagatša boikarabelo bja gagwe.” Lega go le bjalo, ga go na ditemana tša Mangwalo tšeo di tsopolwago bakeng sa go thekga phetho yeo. Gona Mokriste o swanetše go lebelela bjang taba ye? Na Beibele e kgothaletša go petšha goba e a go ganetša?

Go swanetše go lemogwa gore Mangwalo a Makgethwa ga a bolele ka go lebanya mabapi le go petšha. Lega go le bjalo, se ga se bolele gore ga re hlahlwe tabeng ye. Beibele e re kgothaletša ‘go tšwela pele re hlatha seo thato ya Jehofa e lego sona,’ go e na le go bea melao selong se sengwe le se sengwe goba boemong bjo bongwe le bjo bongwe. (Baefeso 5:17) Go ya ka seithuti sa Beibele E. W. Bullinger, lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le go “hlatha” le na le kgopolo ya go kgoboketša dikarolo tša taba ka go “šomiša monagano, tsebo yeo e hwetšwago ka go naganišiša ka mo go tseneletšego ka taba.” Ka gona Mokriste a ka kgona go hlatha seo thato ya Modimo e lego sona tabeng ye ka go kgoboketša melao ya motheo ya Beibele yeo e tswalanago le go petšha gotee le go naganišiša ka mo go tseneletšego ka yona. Ge o dutše o bala mangwalo a tsopotšwego tshekatshekong e latelago, o ka ipotšiša gore: ‘Na go petšha go dumelelana le lengwalo le? Na Lentšu la Modimo le bontšha gore thato ya Modimo ke efe tabeng ye?’

Molaba wa Mahlatse

Ka ge go petšha go akaretša go ntšha selo se itšego o se na seo o kgonthišegilego ka sona, e lego go dumela mahlatseng—ona matla a sa tsebjego ao go naganwago gore a laola ditiragalo ka go se kgethe—go kgatha tema e kgolo, kudukudu ge go petšhitšwe ka tšhelete. Ka mohlala, go kgethwa dinomoro  tša mahlatse bakeng sa dithekethe tša matengwa; go iletšwa go bolela mantšu a itšego gare ga babapadi ba papadi yeo e bitšwago mah-jongg bao ba dumelago ditumelakhweleng; e bile go butšwetšwa ditaese pele di ka lahlelwa fase. Ka baka la’ng? Bapetšhi gantši ba dumela gore mahlatse ao a tla laola ditlamorago goba mohlomongwe a ka dira bjalo.

Na go bota mahlatse e fo ba e le papadi e sego kotsi? Batho ba bangwe Isiraeleng ya bogologolo ba be ba nagana bjalo. Ba be ba dumela gore mahlatse a tla dira gore ba atlege. Jehofa Modimo o ile a ikwa bjang ka taba yeo? A diriša moporofeta wa gagwe Jesaya, Jehofa o ba boditše gore: “Lena le tlogela Jehofa, le lebala thaba ya ka e kgethwa, le lokišetša modimo wa Mahlatse tafola, e bile le tšhelela modimo wa Tlholelo beine e tswakilwego.” (Jesaya 65:11) Modimo o lebelela go dumela mahlatseng e le mohuta wa borapedi bja diswantšho gomme ga go sepedišane le borapedi bja therešo. Go bontšha go bota matla a boikgopolelo go e na le go bota Modimo wa therešo. Ga go na lebaka la go dumela gore Modimo o fetotše pono ya gagwe.

Kamoo Meputso e Hwetšwago ka Gona

Go sa šetšwe gore ba petšha Inthaneteng, ba reka thekethe ya matengwa, ba petšha dipapading goba ba petšha khasinong, gantši bapetšhi ba hlokomologa mothopo wa moputso woo ba katanelago go o thopa. Go petšha go fapana le go gwebišana ka morero goba go reka selo ka gobane mopetšhi o nyaka go thopa tšhelete yeo e lahlegetšego bapetšhi ba bangwe. * Ba Lefelong la Temalelo le Bophelo bjo Bobotse bja Monagano la Canada ba re: “Go ba gona ga radimilione yo mongwe le yo mongwe ka baka la go petšha, go bolela gore go na le batho ba bangwe ba dimilione bao ba lahlegetšwego ke tšhelete ya bona!” Ke melao efe ya motheo ya Beibele yeo e ka thušago Mokriste go kwešiša kamoo Modimo a ikwago ka gona mabapi le se?

Molao wa mafelelo wa Melao e Lesome yeo e neilwego Baisiraele o re: “O se ke wa duma mosadi wa wa geno goba lekgoba la gagwe la monna goba la mosadi goba poo ya gagwe goba pokolo ya gagwe goba selo le ge e le sefe seo e lego sa wa geno.” (Ekisodo 20:17) Go kganyoga dilo tša wa  geno—dilo tša gagwe tše di bonagalago, mahumo a gagwe le tšhelete ya gagwe—e be e le sebe se segolo se se balwago le go kganyoga mosadi wa gagwe. Nywagakgolo ka morago, moapostola Paulo o ile a boeletša molao wo go Bakriste, a re: “O se ke wa duma tša ba bangwe.” (Baroma 7:7) Na Mokriste yo a nyakago go thopa seo se lahlegetšego motho yo mongwe a ka latofatšwa ka go duma tša ba bangwe?

Mongwadi wa dikarolo tša dimakasine J. Phillip Vogel o re: “Go sa šetšwe gore [bapetšhi ba bantši] ba a dumela goba ga ba dumele, pele papadi e ka thoma ba lora ka sephiring ka gore ba fetoše tšhelete yeo ba e swerego—gaešita le ge e le e nyenyane—gore e be e ntši kudu.” Bapetšhi ba bjalo ba lora ka go ba bahumi ka bjako ntle le go dira maiteko. Se ge e le gabotse se fapana le keletšo ya Beibele ya gore Mokriste a “šome ka thata, a dire se sebotse ka diatla tša gagwe, gore a be le seo a ka se abelago yo mongwe yo a hlokago.” (Baefeso 4:28) Gape moapostola Paulo o boletše ka go lebanya gore: “Ge e ba motho a sa nyake go šoma le go ja a se ke a ja.” O okeditše ka gore: “Ba je dijo tšeo ba di šometšego.” (2 Bathesalonika 3:10, 12) Eupša na go petšha go ka lebelelwa e le mošomo wa kgonthe?

Gaešita le ge go petšha e ka ba papadi e kgolo, tšhelete yeo e hwetšwago moo e thopilwe ga se ya šomelwa goba ya hwetšwa e le moputso wa mošomo goba tirelo yeo e dirilwego. Ge go petšhwa, go ntšhwa tšhelete go sa šetšwe gore go tla direga eng, gomme seo se tla diregago se ithekgile kudu ka mahlatse e bile se theilwe kholofelong ya gore kgauswinyane dilo di tla loka. Ka boripana, mopetšhi o nyaka go hwetša se sengwe ka ntle le maiteko. Ka lehlakoreng le lengwe, Bakriste ba therešo ba kgothaletšwa go gola tšhelete yeo ba e šometšego ka potego. Kgoši Solomone yo bohlale o ngwadile gore: “Ga go se se phalago gore motho a je le go nwa gomme a thabiše moya wa gagwe ka tše botse ka baka la boitapišo bja gagwe.” Ke moka a oketša ka gore: “Se le sona se tšwa seatleng sa Modimo wa therešo.” (Mmoledi 2:24) Ee, bahlanka ba Modimo ga ba thee kholofelo ya bona boikgopolelong goba go nyaka tšhelete ka ditsela tša go kgaoletša eupša ba lebelela go Modimo bakeng sa lethabo le ditšhegofatšo.

“Molaba” wo o Swanetšego go Phengwa

Gaešita le ge mmapadi a petšha gomme a atlega, o tla dira gabotse ge a sa naganele feela lethabo la nakwana la go atlega eupša a naganela le ditlamorago tša nako e telele tšeo di bakwago ke go petšha. Diema 20:21 e re: “Bohwa mathomong bo hwetšwa ka megabaru, eupša mafelelong bo ka se šegofatšwe.” Ba bantši bao ba thopilego matengwa le bapetšhi ba bangwe ba ithutile ka manyami goba ka go itshola gore mahumo ao ba a hweditšego ga se a ka a ba tlišetša lethabo. Go kaone kudu go latela keletšo ya Beibele ya gore re se holofele “mahumo a sa kgonthišegego, eupša [re] holofele Modimo yo a re neago ka mo go humilego dilo tšohle tšeo re di thabelago.”—1 Timotheo 6:17.

Go na le se sengwe se sebe ka go petšha ntle le go thopa sefoka goba go palelwa. Lentšu la Modimo le re: “Bao ba ikemišeditšego go huma ba wela molekong le molabeng le dikganyogong tše dintši tša go hloka tlhaologanyo le tše gobatšago tšeo di wetšago batho tahlegong le tshenyegong.” (1 Timotheo 6:9) Molaba o reretšwe go tanya mohlaselwa. Batho bao ba sa balegego bao ba bego ba ikemišeditše go petšha ka tšhelete e nyenyane goba go leka go petšha ka makga a mmalwa feela, ba ikhweditše ba tantšwe e bile ba sa kgone go lokologa temalelong ya go petšha. Go petšha go sentše mešomo, gwa kweša bao ba ratwago bohloko le go senya malapa.

Ka morago ga go ahlaahla mangwalo a mantši ao a tswalanago le go petšha, na o lemoga gore thato ya Modimo ke efe tabeng ye? Moapostola Paulo o ile a kgothatša Bakristegotee le yena ka gore: “Lesang go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo, eupša fetogang ka go fetola menagano ya lena, e le gore le itlhatselele thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.” (Baroma 12:2) Bophelo bja Mokriste bo swanetše go hlahlwa ke thato ya Modimo, e sego pono ya batho ka kakaretšo. Ka ge e le “Modimo yo a thabilego,” Jehofa o nyaka gore re thabele bophelo bjoo bo se nago ditlamorago tše bohloko tšeo di tlišwago ke molaba wa go petšha.—1 Timotheo 1:11.

[Mongwalo wa tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 14]

Bahlanka ba Modimo ba gola tšhelete yeo ba e šometšego ka potego

[Lepokisi go letlakala 13]

Lethabo la go Thopa Sefoka

Na go petšha go ka fetoga mokgwa gomme gwa lebiša temalelong gabonolo? Ka morago ga nyakišišo yeo e dirilwego mabapi le kamoo bapetšhi ba arabelago ka gona ge ba thopile sefoka goba ba paletšwe, Ngaka Hans Breiter o boletše gore “go hwetša tšhelete ka tsela ya go swana le go petšha go tutuetša bjoko ka tsela e swanago le yeo cocaine e tutuetšago bjoko bja molemaledi wa yona.”

[Seswantšho go letlakala 13]

Bapetšhi ba holofetše go thopa tšhelete ya bomang?