Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Re Swanetše go Dumela Feela Seo re se Bonago?

Na Re Swanetše go Dumela Feela Seo re se Bonago?

Na Re Swanetše go Dumela Feela Seo re se Bonago?

Batho ba bangwe ba nagana gore “ga go kgonege go tseba therešo ka ditaba tše bjalo ka Modimo le bophelo bja nakong e tlago e lego dilo tšeo bodumedi bja Bokriste gotee le madumedi a mangwe a tshwenyegilego kudu ka tšona. Goba ba nagana gore ge e ba le ka mohla go ka se kgonege gore re tsebe therešo ka tšona, gona re ka se kgone go e tseba ka tsela le ge e le efe ga bjale.”—RADIFILOSOFI BERTRAND RUSSELL, 1953.

MOTHO yo a ilego a hlalosa tsela ye ya go nagana ke setsebi sa diphoofolo e lego Thomas Huxley. Ka ge a belegwe ka 1825, Huxley o phetše mehleng ya Charles Darwin gomme o be a thekga thuto ya tlhagelelo. Ka 1863, Huxley o ile a ngwala gore ga a bone bohlatse bja gore go na le Modimo yo “a re ratago le yo a nago le taba le rena go etša ge Bojakane bo bolela.”

Ba bantši lehono ba ka dumelelana le mantšu a banna ba bao ba nago le tutuetšo e kgolo, ba bolela gore ba tla dumela feela seo ba ka kgonago go se bona. Ba re go ba le tumelo mothong yo mongwe goba selong se itšego seo go se nago bohlatse bja gore se gona ke go ba madumela-tšohle.

Na Beibele e nyaka gore re dumele go Modimo ka ntle le go ba le bohlatse bja gore o gona? Beibele e ruta se se fapanego le seo. E bontšha gore ke go ba madumela-tšohle—ge e le gabotse bošilo—go dumela dilo tšeo di se nago bohlatse. Beibele e re: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.”—Diema 14:15.

Ka gona, go thwe’ng ka go dumela go Modimo? Na ruri go na le bohlatse le ge e le bofe bja gore Modimo o gona, re se sa bolela selo ka go re rata ga gagwe le go ba ga gagwe le taba le rena?

Dika tša Modimo di a Utollwa

Ge a be a bolela le banna ba rutegilego ba Athene, mongwadi wa puku ya Beibele e lego Paulo o boletše gore Modimo ‘o dirile lefase le dilo ka moka tše di lego go lona.’ Paulo o boditše batheetši ba gagwe bao ba nago le dipelaelo gore Modimo o kgahlegela batho le gore ge e le gabotse, ga a “kgole le yo mongwe le yo mongwe wa rena.”—Ditiro 17:24-27.

Ke ka baka la’ng Paulo a be a kgodišegile gore Modimo o gona le gore o kgahlegela batho bao A ba bopilego? Paulo o utolotše lebaka le lengwe ge a be a ngwalela Bakriste-gotee le yena bao ba lego motseng wa Roma. O boletše ka Modimo gore: “Dika tša gagwe tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego.”—Baroma 1:20.

Matlakala a latelago a tšweletša dika tše tharo tša Modimo tšeo di ka bonwago gabotse dilong tšeo a di bopilego. Ge o dutše o hlahloba mehlala ye, ipotšiše gore, ‘Go ithuta ka dika tše tša Modimo go dira gore ke ikwe bjang?’

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 3]

Beibele ga e nyake gore re dumele go Modimo ka ntle le go ba le bohlatse bja gore o gona