Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

“Ke Tla Tšhoga Mang?”

“Ke Tla Tšhoga Mang?”

“Ke Tla Tšhoga Mang?”

“Le ge nka tsogelwa ke ntwa, le gona moo ke tla mmota.”—PS. 27:3.

GO YA KA DITEMANA TŠE DI LATELAGO, O KA THUŠWA KE’NG GO HLAGOLELA SEBETE?

Psalme 27:1

Psalme 27:4

Psalme 27:11

1. Psalme ya bo-27 e tla re thuša go kwešiša eng?

KE KA baka la’ng modiro wa rena wa boboledi o oketšega go sa šetšwe go mpefala ga maemo a lefase? Ke ka baka la’ng re gafa nako le matla a rena mola batho ba bantši ba lebeletšane le go phuhlama ga maemo a boiphedišo? Re ka ba le sebete bjang ge ba bangwe ba boifa seo se tlago go direga nakong e tlago? Kopelo e buduletšwego ya Kgoši Dafida yeo e begilwego go Psalme 27, e re nea dikarabo.

2. Maikwelo a letšhogo a ka dira’ng go motho, eupša ke kgodišego efe yeo re nago le yona?

2 Dafida o thoma psalme ye ka mantšu ao a rego: “Jehofa ke seetša sa ka le mophološi wa ka. Ke tla boifa mang? Jehofa ke sebo sa bophelo bja ka. Ke tla tšhoga mang?” (Ps. 27:1) Le ge poifo e go tšeela matla a go dira selo se itšego, maikwelo a go tšhaba selo seo e ka ba a mašoro kudu. Eupša letšhogo leo ga se la swanela go tshwenya motho yo a boifago Jehofa. (1 Pet. 3:14) Ge re dira Jehofa sebo sa rena, gona re ‘tla dula re bolokegile re sa tšhoge ge re welwa ke masetlapelo.’ (Die. 1:33; 3:25) Ke ka baka la’ng go le bjalo?

“JEHOFA KE SEETŠA SA KA LE MOPHOLOŠI WA KA”

3. Jehofa ke seetša sa rena ka kgopolo efe, gona re swanetše go dira’ng?

3 Tshwantšhišo ya gore “Jehofa ke seetša sa ka” e gatelela taba ya gore Jehofa o re thuša go ba le tsebo le go re lokolla leswiswing la moya. (Ps. 27:1) Seetša sa kgonthe se ka re bontšha gore go na le kotsi goba lepheko leo le lego tseleng ya rena, eupša se ka se tloše lepheko leo. Re swanetše go gata mogato ka bohlale ge re bona selo se itšego. Ka tsela e swanago, Jehofa o re botša seo se bolelwago ke ditiragalo tša lefase. O re lemoša ka dikotsi tša tshepedišo ye ya dilo. O re nea melao ya motheo ya Beibele yeo e šomago ka mehla, eupša re swanetše go diriša seo re ithutago sona. Ge re diriša melao yeo, re ka gata mogato ka bohlale go phala manaba a rena goba bao ba re rutago.—Ps. 119:98, 99, 130.

4. (a) Ke ka baka la’ng Dafida a be a ka bolela ka kgodišego gore ‘Jehofa ke mophološi wa ka’? (b) Ke neng ka mo go kgethegilego moo Jehofa e tlago go ba mophološi wa rena?

4 Mantšu a Dafida a lego go Psalme 27:1 a bontšha gore o swanetše go ba a ile a gopola kamoo Jehofa a mo hlakodišitšego goba go mo phološa ka gona dinakong tše fetilego. Ka mohlala, Jehofa o ile a mo hlakodiša “borofeng bja tau le borofeng bja bere.” Jehofa o ile a ba a mo dira gore a fenye Goliata wa senatla. Ka moragonyana, Kgoši Saulo o ile a leka go hlaba Dafida ka lerumo, eupša Jehofa o ile a mo hlakodiša ka dinako ka moka. (1 Sam. 17:37, 49, 50; 18:11, 12; 19:10) Ga go makatše ge Dafida a ka bolela ka kgodišego ka gore: ‘Jehofa ke mophološi wa ka’! Jehofa o tla ba mophološi go bahlanka ba gagwe go etša ge a be a le bjalo go Dafida. O tla dira se bjang? Ka go hlakodiša barapedi ba gagwe “masetlapelong a magolo” ao a tlago.—Kut. 7:14; 2 Pet. 2:9.

GOPOLA KATLEGO E NNGWE LE E NNGWE

5, 6. (a) Go gopola ga rena ditiragalo tše di fetilego go kgatha tema efe go hlagoleleng go ba le sebete? (b) Ditirišano tša Jehofa le bahlanka ba gagwe di matlafatša bjang go ba ga gago le sebete?

5 Re botšwa taba e bohlokwa ya go hlagolela go ba le sebete go Psalme 27:2, 3. (E bale.) Dafida o ile a gopola ditiragalo tšeo go tšona a hlakodišitšwego ke Jehofa. (1 Sam. 17:34-37) Dilo tšeo ka moka di ile tša dira gore a lebeletšane le dikotsi tše šoro kudu. Na le wena o ile wa fihlelela diphetho tše di swanago le tša Dafida go tšwa diphihlelong tša gago? Ka mohlala, na o kile wa rapela ka mo go tseneletšego ka bothata bjo bo go gateletšago gomme wa bona kamoo Jehofa a ilego a go nea bohlale goba matla a go lebeletšana le teko yeo? Goba na o gopola kamoo mapheko ao a dirago gore o se thabele tirelo ya gago a ilego a tlošwa goba kamoo o ilego wa bulelwa mojako o mogolo wa modiro? (1 Bakor. 16:9) O ikwa bjang gona bjale ge o gopola ditiragalo tše bjalo? Na dilo tšeo ga di go kgodiše gore Jehofa a ka go thuša go fenya goba go kgotlelela gaešita le mapheko a magolo kudu goba mathata?—Baroma 5:3-5.

6 Go thwe’ng ge e ba mmušo o matla o be o ka loga leano la go fediša mokgatlo wa Dihlatse tša Jehofa? Mehleng yeno batho ba bantši ba lekile go dira sona seo eupša ba palelwa. Go gopola kamoo Jehofa a ilego a thuša batho ba gagwe nakong e fetilego go tla dira gore re be le kgodišego ya go lebeletšana le bokamoso.—Dan. 3:28.

TŠEELA GODIMO BORAPEDI BJO BO SEKILEGO

7, 8. (a) Go ya ka Psalme 27:4, Dafida o ile a kgopela Jehofa eng? (b) Tempele e kgolo ya moya ya Jehofa ke’ng, le gona go rapelwa bjang moo?

7 Karolo e nngwe e bohlokwa ya go ba le sebete ke go rata ga rena borapedi bja therešo. (Bala Psalme 27:4.) Mehleng ya Dafida, ‘ntlo ya Jehofa’ e be e le tabarenakele. Ke Dafida ka boyena yo a dirilego ditokišetšo tša go aga moago o mogolo woo o bego o swanetše go agwa ke morwa wa gagwe Solomone. Nywaga e makgolo ka morago, Jesu o ile a utolla gore borapedi bjo bo amogelegago bja Jehofa bo be bo ka se ithekge ka go ba le moago o mogolo woo o bego o šegofaditšwe ke Modimo. (Joh. 4:21-23) Moapostola Paulo o bontšhitše go Baheberu kgaolo 8 go ya go 10 gore tempele e kgolo ya moya e ile ya thoma go ba gona ge Jesu a be a kolobetšwa ka 29 C.E., ge a itšweletša gore a dire thato ya Jehofa. (Baheb. 10:10) Tempele ye e kgolo ya moya ke tokišetšo yeo Jehofa a e dirilego e le gore ka go bontšha tumelo sehlabelong sa topollo sa Jesu, re ka kgona go batamela Modimo ka tsela e amogelegago. Re rapela bjang moo? “Ka dipelo tše di rerešago le ka tumelo e feletšego”; ka go bolela phatlalatša kholofelo ya rena re sa tekateke; le ka go hlokomela, go hlohleletša le go kgothatša barapedigotee le rena ge re bokane gotee dibokeng tša phuthego le borapeding bja lapa. (Baheb. 10:22-25) Go tšeela godimo tokišetšo ye ya borapedi bja therešo go a re matlafatša mehleng ye e hlobaetšago ya bofelo.

8 Lefaseng ka bophara, bahlanka ba botegago ba Jehofa ba oketša karolo yeo ba e fetšago bodireding, ba ithuta maleme a mafsa e bile ba hudugela mafelong ao go nyakegago bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo. Go swana le mopsalme, ditiro tša bona di bontšha gore ba na le selo setee seo ba se kgopelago go Jehofa. Ba nyaka go dira seo se kgahlišago Jehofa le go tšea karolo tirelong e kgethwa go sa šetšwe seo se diregago.—Bala Psalme 27:6.

HOLOFELA GORE MODIMO O TLA GO THUŠA

9, 10. Mantšu ao a lego go Psalme 27:10 a re kgonthišetša eng?

9 Dafida o bolela ka kgodišego gore o bota thušo ya Jehofa ka gore: “Le ge tate le mma ba ka ntlogela, Jehofa yena o tla nkamogela.” (Ps. 27:10) Ditiragalong tšeo di boletšwego go 1 Samuele kgaolo ya 22, re ka phetha ka gore batswadi ba Dafida ga se ba ka ba mo tlogela. Lega go le bjalo, lehono batho ba bantši ba ile ba swanelwa ke go kgotlelela go latolwa o šoro ke malapa a bona. Ka go re’alo ba bantši bao ba ilego ba tlogelwa, ba ile ba thušwa le go šireletšwa ka phuthegong ya Bokriste e borutho.

10 Ka ge Jehofa a ikemišeditše go thekga bahlanka ba gagwe ge batho ba bangwe ba ba tlogela, na a ka se ba thekge le nakong yeo ba lebeletšanego le mohuta le ge e le ofe wa tlaišego? Ka mohlala, ge e ba re tshwenyegile ka tsela yeo re ka hlokomelago lapa la rena ka dilo tša nama, na ga se ra swanela go kgodišega gore Jehofa o tla re thuša? (Heb 13:5, 6) O kwešiša maemo le dinyakwa tša bahlanka ba gagwe ka moka ba botegago.

11. Go bota ga rena Jehofa go ka kgoma bjang ba bangwe? Nea mohlala.

11 Ela hloko seo se diragaletšego Victoria, e lego morutwana wa Beibele kua Liberia. Ge a dutše a dira tšwelopele gore a kolobetšwe, monna yo a bego a dula le yena o ile a mo tlogela le bana ba gagwe ba bararo. Go sa šetšwe go hloka ga gagwe lefelo la bodulo le mošomo, Victoria o ile a dira tšwelopele moyeng. Ka morago ga gore Victoria a kolobetšwe, morwedi wa gagwe wa nywaga e 13 o ile a topa sekhwama seo se nago le tšhelete e ntši. E le gore ba pheme go lekega, ga se ba ka ba bala tšhelete yeo. Go e na le moo, ba ile ba ikgokaganya kapelapela le mong wa sekhwama seo yoo e bego e le lešole. Le ile la ba botša gore ge e ba batho ka moka ba be ba botega go swana le Dihlatse tša Jehofa, gona lefase ka moka e be e tla ba lefelo le kaone le leo le nago le khutšo. Victoria o ile a bontšha lešole leo go tšwa ka Beibeleng gore Jehofa o holofetša lefase le lefsa. Ka ge lešole leo le be le kgahlilwe ke potego ya Victoria, le ile la mo putsa ka tšhelete e ntši go tšwa go yeo e hweditšwego. Ka kgonthe, go ba le tumelo e feletšego ya gore Jehofa o kgona go hlokomela batho go dirile gore Dihlatse tša Jehofa di tsebje kudu e le batho ba botegago.

12. Re bontšha’ng ge re tšwela pele re hlankela Jehofa go sa šetšwe gore re lahlegelwa ke dilo tša nama? Nea mohlala.

12 Goba akanya kamoo Thomas, e lego mogoeledi yo a sa kolobetšwago wa kua Sierra Leone, a ilego a ikwa ka gona. O ile a thoma go šoma e le morutiši sekolong se phagamego, eupša ga se a ka a hwetša mogolo wa gagwe mo e ka bago ngwaga ka moka ka ge go be go letetšwe gore dipampiri tša gagwe di amogelwe ka molao. Selo sa mafelelo seo se bego se nyakega go Thomas e be e le sefe pele ga gore a hwetše mogolo wa gagwe wa kgwedi yeo gotee le wa dikgwedi tše dingwe ka moka? O be a swanetše go ba le seboka le molaodi wa sekolo, e lego moruti. Moruti yoo o ile a hlalosa gore ditumelo tša Dihlatse tša Jehofa di be di sa sepedišane le tša sekolo seo. O ile a gapeletša Thomas gore a kgethe magareng ga mošomo wa gagwe le ditumelo tša gagwe tšeo di theilwego Beibeleng. Thomas o ile a tlogela mošomo woo gomme a lahlegelwa ke mogolo wa mo e ka bago ngwaga, ke moka a hwetša mošomo o mongwe wa go lokiša diradio le megalathekeng. Ka ge mohlala wo le e mengwe e mentši e swanago le wona e bontšha, batho ba bangwe ba ka ba ba tšhaba go diila, eupša rena ga re boife se ka ge re bota ka mo go tiilego Mmopi wa dilo ka moka le Mošireletši wa batho ba gagwe.

13. Modiro wa go bolela ka Mmušo o tšwela pele bjang dinageng tšeo di diilago?

13 Gantši bagoeledi ba Mmušo ba tloga ba le mafolofolo dinageng tše dintši moo maemo a bophelo a hlohlago. Ke ka baka la’ng se se le bjalo? Ofisi e nngwe ya lekala e bega gore: “Beng ba dintlo ba bantši bao ba amogelago dithuto tša Beibele ga ba šome gomme ba na le nako e oketšegilego ya gore ba ithute mosegare. Bana babo rena le bona ba na le nako e oketšegilego ya go dira boboledi. Batho bao kudukudu ba dulago mafelong ao maemo a tlogago a hlobaetša, ga go nyakege gore ba botšwe gore re phela mehleng ya bofelo; ba bona tšohle tšeo di diregago.” Moromiwa yo mongwe yo a nago le nywaga ya ka godimo ga e 12 a hlankela nageng yeo mogoeledi yo mongwe le yo mongwe a swarago palogare ya dithuto tše fetago tše tharo tša Beibele, o bega gore: “Ka ge bagoeledi ba bantši ba phela bophelo bjo bonolo e bile ba na le ditšhitišo tše sego kae, gantši ba fetša nako e oketšegilego bodireding bja tšhemo le go swara dithuto tša Beibele.”

14. Lešaba le legolo le šireletšwa ke Modimo ka ditsela dife?

14 Jehofa o holofeditše go thuša, go šireletša le go hlakodiša batho ba gagwe mmeleng le moyeng e le sehlopha, gomme re a mmota. (Ps. 37:28; 91:1-3) Lešaba leo le tlago go phologa “masetlapelong a magolo” ruri le swanetše go ba le legolo. (Kut. 7:9, 14) Ka go re’alo lešaba leo, le tla šireletšwa e le sehlopha gore le se ke la fedišwa nakong e šetšego ya mehla ya bofelo. Le tla newa selo se sengwe le se sengwe seo le se hlokago e le gore le kgotlelele diteko gotee le go šireletša tswalano ya lona le Jehofa. Le gona Jehofa o tla šireletša batho ba gagwe karolong ya mafelelo ya masetlapelo a magolo.

“NTHUTE TSELA YA GAGO, HLE JEHOFA”

15, 16. Re holega bjang ge re ekwa ditaelo tša Modimo? Nea mohlala.

15 E le gore re dule re na le sebete, go nyakega gore ka mehla re rutwe ka ditsela tša Modimo. Se se bonagala topong ya Dafida ge a re: “Nthute tsela ya gago, hle Jehofa, o ntlhahle mmileng wa go loka ka baka la manaba a ka.” (Ps. 27:11) Go dira dilo ka go dumelelana le thapelo ye go bolela gore re theetše ka kelohloko tlhahlo le ge e le efe yeo e theilwego Beibeleng yeo re e hwetšago mokgatlong wa Jehofa gomme re e diriše kapelapela. Ba bantši bao ba ilego ba tlogela go dira dikoloto tšeo di sa nyakegego, ba ka hlatsela gore go diriša keletšo e bohlale ya go nolofatša maphelo a bona go ba hotše nakong ya go phuhlama ga maemo a tša boiphedišo a morago bjale. Go e na le gore ba ikhwetše ba imelwa ke dithoto tšeo ba ka se sa hlwago ba kgona go di lefelela, ba na le sebaka sa go oketša bodiredi bja bona. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o dira gabotse go ipotšiša gore: ‘Na ke diriša kapejana se sengwe le se sengwe seo ke se balago ka Beibeleng le dikgatišong tša sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo, gaešita le ge go dira se go nyaka boikgafo?’—Mat. 24:45.

16 Ka go dumelela Jehofa go re ruta le go re hlahla mmileng wa go loka, re ka se boife selo. Ge mmulamadibogo yo mongwe kua United States a be a dira kgopelo ya sekgoba sa mošomo woo o bego o tla thuša yena le ba lapa la gagwe gore ba dule ba le tirelong ya nako e tletšego, molaodi wa gagwe o ile a mmotša gore a ka se hwetše sekgoba seo ntle le gore a be le degree ya kholetšheng. Ge nkabe se se go diragaletše, na o be o tla itshola gore o ile wa phegelela tirelo ya nako e tletšego go e na le go phegelela thuto e phagamego? Ka morago ga dibeke tše pedi, molaodi yoo o ile a felelwa ke mošomo gomme mookamedi yo mongwe a botšiša ngwanabo rena ka dipakane tša gagwe. Ngwanabo rena o ile a hlalosa gore yena le mosadi wa gagwe ke badiredi ba nako e tletšego ba Dihlatse tša Jehofa gomme ba nyaka go tšwela pele ka tirelo yeo. Pele ga ge ngwanabo rena a ka bolela selo se sengwe, mookamedi yoo o itše: “Ke tsebile gore go na le selo se itšego se se fapanego ka lena! Ge tate a be a le makgatheng a lehu, basadi ba babedi ba kereke ya lena ba be ba etla go mmalela Beibele letšatši le lengwe le le lengwe. Ke ile ka ipotša gore ge nka ba le sebaka sa go thuša yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, ke be ke tla dira sona seo.” Mesong e latelago, ngwanabo rena yoo o ile a newa wona mošomo woo molaodi wa nakong e fetilego a bego a gana go mo nea ona. Ruri ge re etiša pele dikgahlego tša Mmušo maphelong a rena, Jehofa o dula a kgonthišetša gore ga re hloke dinyakwa tša rena tša nama.—Mat. 6:33.

TUMELO LE KHOLOFELO DI BOHLOKWA

17. Re tla thušwa ke’ng go lebeletšana le bokamoso ka kgodišego?

17 Se se latelago, Dafida o gatelela bohlokwa bja tumelo le kholofelo ka gore: “Ge nkabe ke ile ka se be le tumelo ya go bona botho bja Jehofa nageng ya bao ba phelago, nkabe ke se na kholofelo.” (Ps. 27:13) Nagana gore re be re tla ba kae ntle le kholofelo yeo re e neilwego ke Modimo le ge nkabe re sa tšeele godimo dilo tšeo go boletšwego ka tšona go Psalme 27! Ka gona, eka re ka dula re rapela ka kgodišego bakeng sa matla le tlhakodišo ge re dutše re lebeletšane le ditiragalo tšeo di lebišago go Haramagedone.—Bala Psalme 27:14.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 23]

Dafida o ile a matlafatšwa ke go gopola ditiragalo tšeo a bego a hlakodišitšwe ke Jehofa

[Seswantšho go letlakala 25]

Na re lebelela go phuhlama ga maemo a tša boiphedišo e le sebaka sa go oketša bodiredi bja rena?