Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Mpholo Woo o ka Senyago Menagano ya Rena—Mona

Mpholo Woo o ka Senyago Menagano ya Rena—Mona

Mpholo Woo o ka Senyago Menagano ya Rena—Mona

Napoleon Bonaparte o be a na le wona. Julius Caesar o be a na le wona. Alexander yo Mogolo o be a na le wona. Go sa šetšwe matla a bona ka moka le botumo, banna ba ka dipelong tša bona ba be ba na le mpholo woo o bego o ka senya monagano wa motho. Boraro bja bona bo ile bja jela motho yo mongwe mona.

Radifilosofi wa Moisemane e lego Bertrand Russell, o ngwadile gore: “Napoleon o ile a jela Caesar mona, Caesar a jela Alexander [yo Mogolo] mona, gomme ke kgonthišegile gore Alexander o ile a jela Hercules mona, e lego motho yo a sa kago a ba gona.” Mona o ka hlasela motho yo mongwe le yo mongwe go sa šetšwe mahumo ao a nago le ona, dika tše dibotse tšeo a nago le tšona le gore o atlegile gakaakang bophelong.

Mona ke maikwelo a go hufegela batho ba bangwe ka baka la dilo tše ba nago le tšona, katlego ya bona, mehola yeo ba e thabelago, bjalobjalo. Ge e fapantšha mona go lehufa, Beibele ye nngwe ya ditšhupetšo e re: “‘Lehufa‘ . . . le šupa go kganyogo ya go nyaka go atlega go swana le batho ba bangwe gomme ‘mona’ o šupa go kganyogo ya go nyaka go amoga motho dilo tšeo a nago le tšona.” Motho yo a nago le mona ga a tenwe feela ke seo batho ba bangwe ba nago le sona eupša gape o nyaka go ba tšeela sona.

Re dira gabotse go hlahloba kamoo mona o ka golago ka go rena le ditlamorago tša wona. Re swanetše go tseba ka mo go kgethegilego megato yeo re swanetšego go e tšea bakeng sa go phema gore mona o laole maphelo a rena.

MOYA WOO O KA BUTŠWETŠAGO KGABO YA MONA

Ka ge batho ba sa phethagalago “ba tlwaetše go ba le mona,” mabaka a mangwe a ka godiša le go gakatša kganyogo ye. (Jak. 4:5) Ge a bolela ka le lengwe la mabaka ao, Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Anke re se beng ba ikgopolago, re tsošetšana phenkgišano e bile re jelana mona.” (Bagal. 5:26.) Moya wa phenkgišano o ka gakatša mokgwa woo re nago le ona wa go ba le mona ka ge re se ra phethagala. Bakriste ba babedi bao ba bitšwago Cristina le José * ba ile ba lemoga therešo ya seo.

Cristina, yo e lego mmulamadibogo wa ka mehla o re: “Gantši ke ikhwetša ke jela batho ba bangwe mona. Ke bapiša seo ba nago le sona le seo ke se nago sona.” Lebakeng le lengwe, Cristina o be a eja dijo le banyalani bao ba nago le tokelo ya go hlankela e le balebeledi ba basepedi. Ka ge a be a lemoga gore yena le monna wa gagwe, Eric, ba be ba nyakile ba lekana le molebeledi yoo wa mosepedi gotee le mosadi wa gagwe ka nywaga e bile ba kile ba ba le dikabelo tše di swanago nakong e fetilego, Cristina o itše: “Monna wa ka le yena ke mogolo! Ka gona go tla bjang gore lena le be modirong wa bosepedi mola rena re se selo?” Kgabo ya mona yeo e butšwetšwago ke moya wa phenkgišano e ile ya mo foufatša gore a se bone modiro o mobotse woo yena le monna wa gagwe ba bego ba o dira gomme ya dira gore a ikwe a se a kgotsofalela bophelo bja bona.

José o be a kganyoga go hlankela e le mohlanka wa bodiredi ka phuthegong. Ge yena a be a sa kgethwe eupša go kgethwa ba bangwe, o ile a ba jela mona gomme a hlagolela maikwelo a sa kgahlišego ka molomaganyi wa sehlopha sa bagolo. José o ipobola ka gore: “Mona o ile wa ntira gore ke godiše lehloyo la ka go ngwanabo rena yo, gomme wa ba wa ntira gore ke kwešišetše thoko maikemišetšo a gagwe. Ge mona o laola bophelo bja gago, o thoma go ikgopola kudu e bile ga o nagane gabotse.”

SEO MEHLALA YA MANGWALO E RE RUTAGO SONA

Beibele e na le mehlala e mentši ya temošo. (1 Bakor. 10:11) E mengwe ya yona ga e bontšhe feela kamoo mona o thomago ka gona eupša e bontšha gape le kamoo o senyago bao ba o dumelelago gore o ba fenye.

Ka mohlala, morwa wa leitšibulo wa Adama le Efa e lego Kaine, o ile a befelwa ge Jehofa a be a amogela sehlabelo sa Abele eupša a sa amogele sa gagwe. Kaine a ka ba a ile a lokiša boemo bjo, eupša o ile a foufatšwa ke mona moo a ilego a bolaya ngwanabo. (Gen. 4:4-8) Ga go makatše ge Beibele e bolela ka Kaine e le “yo a tšwilego go yo kgopo,” Sathane!—1 Joh. 3:12.

Bana babo Josefa ba lesome ba ile ba mo jela mona ka baka la tswalano e kgethegilego yeo a bego a na le yona le tatago bona. Lehloyo la bona go Josefa le ile la gola ge a be a ba botša ka ditoro tša gagwe tša boporofeta. Ba ile ba ba ba nyaka go mmolaya. Mafelelong, ba ile ba rekiša Josefa gore e be lekgoba gomme ka sehlogo ba dira gore tatago bona a dumele gore o hwile. (Gen. 37:4-11, 23-28, 31-33) Nywageng e latetšego ka morago, ba ile ba dumela gore ba be ba dirile sebe, ba botšana seng sa bona gore: “Ruri re na le molato ka ngwanabo rena, ka gobane re bone tlalelo ya gagwe ge a be a re lopa gore re mo šokele, eupša ra se theetše.”—Gen. 42:21; 50:15-19.

Tabeng ya Kora, Dathane le Abirama, mona o ile wa tsoga ge ba be ba bapetša ditokelo tšeo ba bego ba na le tšona le tšeo Moshe le Arone ba bego ba na le tšona. Ba ile ba latofatša Moshe ka gore ‘o leka go itira kgošana’ gomme o iphagamišetša ba bangwe. (Num. 16:13) Tatofatšo ye e be e le maaka. (Num. 11:14, 15) Jehofa ka boyena o be a kgethile Moshe. Eupša marabele ao a ile a jela Moshe mona ka baka la maemo ao a bego a na le ona. Mafelelong, mona o ile wa dira gore ba fedišwe ke Jehofa.—Ps. 106:16, 17.

Kgoši Solomone o ile a hlatsela bokgole bjo mona o ka fihlago go bjona. Mosadi yoo ngwana wa gagwe yo a sa tšwago go belegwa a ilego a hwa o ile a leka go fora mogwera wa gagwe gore a nagane gore ngwana yo a hwilego e be e le wa gagwe. Nakong ya ge ba be ba seka, moaketši yoo o ile a ba a dumelelana le taba ya gore ngwana yo a phelago a bolawe. Lega go le bjalo, Solomone o ile a kgonthišetša gore ngwana o fiwa mmagwe wa kgonthe.—1 Dikg. 3:16-27.

Mona o ka ba le ditlamorago tše šoro kudu. Mehlala ya Mangwalo yeo go boletšwego ka yona pejana e bontšha gore o ka feleletša ka lehloyo, go hloka toka le go bolaya. Go oketša moo, maemong ka moka ao go boletšwego ka ona mohlaselwa ga se a dira selo seo se bego se ka dira gore a swarwe ka tsela yeo. Na go na le selo seo re ka se dirago go kgonthišetša gore mona ga o laole maphelo a rena? Ke megato efe yeo re ka e gatago bakeng sa go lwantšha mona?

MEGATO YEO E KA RE HOLAGO!

Hlagolela lerato gotee le borutho bja borwarre. Moapostola Petro o lemošitše Bakriste gore: “Ka ge bjale le sekišitše meoya ya lena ka go kwa ga lena therešo mo go feleleditšego ka lerato la borwarre leo le hlokago boikaketši, ratanang ka mo go tseneletšego go tšwa pelong.” (1 Pet. 1:22) Lerato ke’ng? Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Lerato ga le fele pelo e bile le botho. Lerato ga le hufege, ga le ikgantšhe, ga le ikgogomoše, ga le dire tša go leša dihlong, ga le nyake tša go ikhola.” (1 Bakor. 13:4, 5) Na go hlagolela lerato le bjalo ka dipelong tša rena go ka se bolaye bofokodi bjo re nago le bjona bja go ba le mona? (1 Pet. 2:1) Go e na le go jela Dafida mona, Jonathane o ile ‘a mo rata go etša ge a ithata.’—1 Sam. 18:1.

Kopanela le batho ba Modimo. Mohlami wa Psalme 73 o ile a ikwa a hufegela batho ba kgopo bao ba bego ba thabela bophelo bjo bo bego bo se na mathata bja manobonobo. Lega go le bjalo, o ile a fenya mona ka go ya “sekgethweng se sekgethwa sa Modimo.” (Ps. 73:3-5, 17) Go kopanela ga mopsalme le badumedigotee le yena go mo thušitše go lemoga ditšhegofatšo tšeo a di hweditšego ka go “batamela Modimo.” (Ps. 73:28) Go kopanela ka mehla le badumedigotee le rena dibokeng tša Bokriste go ka re hola ka mo go swanago.

Tsoma dibaka tša go dira se sebotse. Ka morago ga go lemoga gore Kaine o be a hlagoletše mona le lehloyo, Modimo o mmoditše gore: ‘Fetoga o dire botse.’ (Gen. 4:7) Ke’ng seo go ‘dira botse’ go se bolelago go Bakriste? Jesu o boletše gore re ‘swanetše go rata Jehofa Modimo wa rena ka dipelo tša rena ka moka, ka meoya ya rena ka moka le ka menagano ya rena ka moka gomme re rate baagišani ba rena ka mokgwa wo re ithatago ka wona.’ (Mat. 22:37-39) Kgotsofalo yeo re e hwetšago ka go thea maphelo a rena go hlankeleng Jehofa le go thušeng ba bangwe ke pheko e matla kudu ge re ikwa re na le mona. Go ba le karolo e tletšego go boleleng ditaba tše dibotse gotee le go direng barutiwa ke tsela e botse kudu ya go hlankela Modimo le moagišani wa rena gomme e re tlišetša “tšhegofatšo ya Jehofa.”—Die. 10:22.

“Thabang le bao ba thabago.” (Baroma 12:15) Jesu o ile a thabela katlego ya barutiwa ba gagwe, gomme o ile a bolela gore ba be ba tla fihlelela se se fetago seo yena a bego a se fihleletše modirong wa boboledi. (Luka 10:17, 21; Joh. 14:12) Re ngatana e tee ka ge re le bahlanka ba Jehofa; ka baka leo, katlego yeo o tee wa rena a bago le yona ke tšhegofatšo go rena ka moka. (1 Bakor. 12:25, 26) Ka gona, na ga se ra swanela go thaba go e na le go ba le mona ge ba bangwe ba hwetša boikarabelo bjo bo oketšegilego?

GA SE NTWA E BONOLO!

Go lwantšhana le mona go ka tšea nako e telele. Cristina o dumela gore: “Ke sa dutše ke na le bofokodi bjo matla bja go ba le mona. Gaešita le ge ke hloile seo, maikwelo a go ba le mona a sa dutše a le gona, gomme ke swanetše go dula ke a lwantšha.” José o lwele ntwa e swanago. O re: “Jehofa o nthušitše go tšeela godimo dika tše dibotse tša molomaganyi wa sehlopha sa bagolo. Tswalano e botse le Modimo e itlhatsetše e le e bohlokwa kudu.”

Mona ke o mongwe wa “mediro ya nama” yeo Mokriste yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go e lwantšha. (Bagal. 5:19-21) Ka go se dumelele gore mona o re laole, re ka dira gore maphelo a rena e be ao a thabilego gomme re ka thabiša Tatago rena wa legodimong, Jehofa.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 7 Maina a fetotšwe.

[Ntlhakgolo go letlakala 17]

“Thabang le bao ba thabago”