Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Barasilai Monna yo a Lemogago Mafokodi a Gagwe

Barasilai Monna yo a Lemogago Mafokodi a Gagwe

Barasilai Monna yo a Lemogago Mafokodi a Gagwe

“KE TLO ba ke dirêla’ng xe ke fo Xo imêla?” Mokgalabje wa nywaga e 80 yo a boditšego Kgoši Dafida wa Isiraele mantšu a e be e le Barasilai. Beibele e re e be e le “monna e a boetšwexo xa-xolo,” ka ntle le pelaelo e le ka baka la lehumo la gagwe. (2 Samuele 19:32, 35) Barasilai o be a dula nageng ya Gileada, e lego tikologo ya dithaba ya ka bohlabela bja Noka ya Jorodane.—2 Samuele 17:27; 19:31.

Ke maemo afe ao a dirilego gore Barasilai a botše Dafida seo a mmoditšego sona? Le gona ke ka baka la’ng mokgalabje yo a boletše ka tsela yeo?

Borabele Malebana le Kgoši

Dafida o be a le kotsing. Morwa wa gagwe Abesalomo o be a thopile sedulo sa bogoši ka morago ga go “utswa dipelo tša banna ba Isiraele.” Go be go le molaleng gore Abesalomo o be a ka se lese motho le ge e le ofe yo a bego a botegela tatagwe a sa otlwa. Ka baka leo, Dafida le bahlanka ba gagwe ba ile ba tšhaba Jerusalema. (2 Samuele 15:6, 13, 14) Ge Dafida a be a fihla Mahanaime, tikologo yeo e lego ka bohlabela bja Jorodane, Barasilai o ile a mo thuša.

Barasilai le banna ba bangwe ba babedi ba ile ba nea Dafida dilo tše dintši tše di bonagalago. Balata ba ba bararo bao ba botegago ba bontšhitše gore ba kwešiša boemo bja gagwe bjo bo hlobaetšago ge ba be ba bolela ka Dafida le banna ba gagwe gore: “Sethšaba se swerwe ke tlala le malapí le lenyôra lešokeng.” Barasilai, Sobi le Makiri ba dirile seo ba ka se kgonago go kgotsofatša dinyakwa tšeo ka go nea Dafida le banna ba gagwe malao, korong, garase, bupi, mabele ao a gadikilwego, dinawa tše dikgolo, ditlhodi, dinose, makhura, dinku le dilo tše dingwe.—2 Samuele 17:27-29.

Go thuša Dafida go be go bea bophelo kotsing. Abesalomo o be a ka se fo tlogela go otla motho le ge e le ofe yo a bego a thekga kgoši ya kgonthe. Ka baka leo, ka go botegela Dafida, Barasilai o be a bontšha go ba le sebete.

Boemo bo a Fetoga

Nakwana ka morago ga moo, banna ba Abesalomo ba marabele ba ile ba kopana le banna ba Dafida. Go ile gwa ba le ntwa sethokgweng sa Efuraimi, mohlomongwe kgaufsi le Mahanaime. Madira a Abesalomo a ile a fenywa, gomme “polaô ya ba e kxolo . . . mohla woo.” Gaešita le ge Abesalomo a ile a leka go ngwega, go se go ye kae o ile a bolawa.—2 Samuele 18:7-15.

Dafida o ile a ba kgoši e sa fenyegego ya Baisiraele gape. Balatedi ba gagwe ba be ba ka se sa hlwa ba phela e le batšhabi. Go oketša moo, go botegela ga bona Dafida ka go se kwanantšhe go ile gwa dira gore a ba hlomphe le go ba leboga.

Ge Dafida a be a le kgaufsi le go boela Jerusalema, “Barasilai a tla a e-tšwa Rogelima, a felexetša kxoši xo fihla nokeng ya Jorodane.” Ka nako yeo, Dafida o ile a laletša Barasilai yo a tšofetšego a re: “Sela le nna ke Xo babalêlê kwa xa-ka Jerusalêma.”—2 Samuele 19:15, 31, 33.

Ga go pelaelo gore Dafida o be a leboga thušo ya Barasilai kudu. Ga go bonagale eka kgoši e be e fo nyaka go mo leboga ka go mo nea dilo tše di bonagalago tše di nyakegago bophelong. Barasilai wa mohumi o be a sa nyake thušo e bjalo. Mohlomongwe Dafida o be a nyaka mokgalabje yo ka mošate ka baka la dika tša gagwe tše di kgahlišago. Go ba le lefelo la sa ruri gona moo e be e tla ba tokelo, yeo e bego e tla dumelela Barasilai go thabela ditokelo tša go ba mogwera wa kgoši.

Boipoetšo le Therešo

Ge Barasilai a arabela taletšong ya Kgoši Dafida, o itše: “Matšatši a bophelô bya-ka e sa tlo ba a makae mo nkaxo rotoxêla Jerusalêma le kxoši? Byale ke na le nywaxa e masome a seswai. Tše botse le tše e sexo botse xa ke sa di bôna. Nna mohlanka wa xaxo xa ke sa kwa bose bya se ke se jaxo. Le dikoša tša baopedi xa ke sa di kwa.” (2 Samuele 19:34, 35) Ka go rialo, ka tlhompho Barasilai o ile a gana taletšo ye le go gana tokelo e botse. Eupša ka baka la’ng?

Lebaka le lengwe leo le dirilego gore Barasilai a fihlelele phetho yeo e ka ba e be e le botšofadi bja gagwe le mafokodi ao a bego a sepedišana le bjona. Barasilai a ka ba a be a nagana gore a ka se hlwe a sa phela nako e telele. (Psalme 90:10) O be a dirile seo a bego a ka se kgona go thekga Dafida, eupša gape o be a lemoga mafokodi a gagwe ao a bego a bakwa ke botšofadi. Barasilai ga se a ka a dumelela kgopolo ya go ba le maemo le bophagamo e mo thibela go lebelela maemo a gagwe ka tsela e leka-lekanego. Ka go se swane le Abesalomo yo a fišegelago thoko, Barasilai ka bohlale o ile a bonagatša boipoetšo.—Diema 11:2.

Lebaka le lengwe leo le dirilego gore Barasilai a phethe ka tsela yeo e ka ba e be e le kganyogo ya gagwe ya gore mafokodi a gagwe a se ke a thibela modiro wa kgoši yeo e kgethilwego ke Modimo. Barasilai o ile a botšiša ka gore: “Nna mohlanka wa xaxo ke tlo ba ke dirêla’ng xe ke fo Xo imêla, Kxoši Mong’a-ka?” (2 Samuele 19:35) Gaešita le ge a be a sa thekga Dafida, go bonagala Barasilai a be a dumela gore motho yo e sa lego lesogana a ka phethagatša dikabelo ka katlego kudu. Ge a bolela ka yoo mohlomongwe e bego e le morwa wa gagwe, Barasilai o itše: “Kimehama mohlanka wa xaxo šó; a yêna a yê le kxoši mong wa-ka. Yêna O mo dirê ka mo O rataxo.” Go e na le go kgopišega, Dafida o ile a amogela tšhišinyo ye. Ge e le gabotse, pele ga ge ba ka tshela noka ya Jorodane, Dafida o ile a “atla Barasilai [a] laêlana naê’ ka dithšexofatšô.”—2 Samuele 19:37-39.

Go Nyakega Teka-tekano

Pego ya dilo tšeo di diragaletšego Barasilai e gatelela go nyakega ga teka-tekano. Ka lehlakoreng le lengwe, ga se ra swanela go gana tokelo ya tirelo goba go phema go fihlelela maemo a itšego ka gobane re nyaka go phela bophelo bjo bo sa raraganago goba re ikwa re ka se kgone go rwala boikarabelo. Modimo a ka re matlafatša mo re hlaelago gona ge re ithekga ka yena gore a re fe matla le bohlale.—Bafilipi 4:13; Jakobo 4:17; 1 Petro 4:11.

Ka lehlakoreng le lengwe, re swanetše go lemoga mafokodi a rena. Ka mohlala, a re re ga bjale Mokriste o swaregile ka mediro ya moya. O a lemoga gore ka go amogela ditokelo tše di oketšegilego, o tla ba kotsing ya go hlokomologa boikarabelo bjo bongwe bja Mangwalo bjo bjalo ka go hlokomela lapa la gagwe. Boemong bjo bobjalo, na o tla ba a sa bontšhe boipoetšo le teka-tekano ge a ka gana ditokelo tše di oketšegilego mo nakong ye?—Bafilipi 4:5; 1 Timotheo 5:8.

Barasilai o re beela mohlala o mobotse, gomme re swanetše go naganišiša ka wona. O be a botega ka go se kwanantšhe, a e-na le sebete, a nea ka seatla se se bulegilego e bile a e-na le boipoetšo. Go feta tšohle, Barasilai o be a ikemišeditše go etiša dikgahlego tša Modimo pele ga tša gagwe.—Mateo 6:33.

[Seswantšho go letlakala 13]

Ke ka baka la’ng Barasilai a ile a gana seo Dafida a bego a mo nea sona?

[Seswantšho go letlakala 15]

Barasilai wa nywaga e 80 o ile a sepela leeto le le lapišago bakeng sa go yo thuša Dafida

[Mmapa go letlakala 15]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

EFURAIMI

GILEADA

Jerusalema

Noka ya Jorodane

Giligala

Jeriko

Rogelima

Sukothe

Mahanaime