“Le se ke la Bušetša Bobe ka Bobe go Motho”

“Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho. Dirang dilo tše botse mahlong a batho bohle.”—BAROMA 12:17.

1. Ke boitshwaro bja mohuta ofe bjo bo tlwaelegilego?

GE NGWANA a kgorometšwa ke ngwanabo, gantši o arabela ka gore le yena a kgorometše ngwanabo. Seo se nyamišago ke gore mokgwa o bjalo wa go itefeletša ga o dirwe ke bana feela. Batho ba bantši ba bagolo le bona ba dira bjalo. Ge yo mongwe a ba kgopiša, ba nyaka go itefeletša. Ke therešo gore batho ba bantši ba bagolo ba ka se kgorometše motho ka go lebanya, eupša ba bantši ba tla itefeletša ka ditsela tše di sa bonagalego. Mohlomongwe ba phatlalatša lesebo le le gobatšago mabapi le motho yo a ba kgopišitšego goba ba hwetša ditsela tša go dira gore a se ke a atlega. Go sa šetšwe gore go dirišwa mokgwa ofe, maikemišetšo ke a swanago—go itefeletša.

2. (a) Ke ka baka la’ng Bakriste ba therešo ba phema go itefeletša? (b) Ke dipotšišo dife le kgaolo efe ya Beibele tšeo re tlago go di ahla-ahla?

² Gaešita le ge maikwelo a go itefeletša e le a tseneletšego kudu, Bakriste ba therešo ba phema go ineela go ona. Go e na le moo, ba katanela go latela keletšo ya moapostola Paulo e rego: “Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho.” (Baroma 12:17) Ke’ng seo se tlago go re tutueletša go phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tšeo tše di phagamego? Ke bomang bao ka mo go kgethegilego re sa swanelago go ba bušetša ka bobe? Re tla hwetša meputso efe ge re kgaotša go itefeletša? Go araba dipotšišo tšeo, anke re hlahlobeng taba e dikologilego mantšu a Paulo gomme re bone kamoo Baroma kgaolo 12 e bontšhago gore go tlogela go itefeletša ke tsela e nepagetšego, e lerato le e botse yeo re ka e latelago. Re tla hlahloba dikarolo tše tše tharo, ka e tee ka e tee.

‘Ka Baka Leo, ke a le Lopa’

3, 4. (a) Go thoma ka Baroma kgaolo 12, Paulo o ahla-ahla eng, gomme ke’ng seo se bolelwago ke go diriša ga gagwe polelwana e rego “ka baka leo”? (b) Lešoko la Modimo le be le swanetše go ba le mafelelo afe go Bakriste ba kua Roma?

³ Go thoma go kgaolo 12, Paulo o ahla-ahla ditaba tše nne tše di tswalanago tšeo di kgomago bophelo bja Mokriste. O hlalosa tswalano ya rena le Jehofa, badumedi-gotee le rena, bao e sego badumedi, gotee le bao ba lego matleng a taolo mmušong. Paulo o bontšha gore go na le lebaka la motheo la gore re gane ditshekamelo tše mpe, go akaretša le go nyaka go itefeletša, ge a bolela gore: “Ka baka leo, ke le lopa ka lešoko la Modimo, bana bešo.” (Baroma 12:1) Ela hloko polelwana e rego “ka baka leo,” yeo e bolelago gore “motheong wa seo se sa tšwago go bolelwa.” Ge e le gabotse Paulo o re, ‘Tabeng ye ke sa tšwago go le hlalosetša yona, ke le lopa go dira selo se ke tlago go le botša sona gona bjale.’ Ke’ng seo Paulo a se hlaloseditšego Bakriste bao ba Roma?

⁴ Dikgaolong tše 11 tša pele tša lengwalo la gagwe, Paulo o hlalositše sebaka se sebotse seo se bulegetšego Bajuda le Bantle gore e be babuši le Kriste Mmušong wa Modimo, e lego kholofelo yeo Isiraele ya tlhago e paletšwego ke go e amogela. (Baroma 11:13-36) Tokelo yeo e bohlokwa  e ile ya bonagala feela “ka lešoko la Modimo.” Bakriste ba swanetše go arabela bjang bothong bjo bjo bogolo bjo bo sa swanelago bja Modimo? Dipelo tša bona di swanetše go tlala ka tebogo e kgolo moo ba ka tutueletšegago go dira seo Paulo a se bolelago ka morago, gore: “Le neele mebele ya lena e le sehlabelo se se phelago, se sekgethwa, se se amogelegago go Modimo, tirelo e kgethwa ka matla a lena a tlhaologanyo.” (Baroma 12:1) Lega go le bjalo, Bakriste ba ka ineela bjang e le “sehlabelo” go Modimo?

5. (a) Motho a ka ineela bjang e le “sehlabelo” go Modimo? (b) Ke molao ofe wa motheo wo o swanetšego go tutuetša boitshwaro bja Mokriste?

⁵ Paulo o tšwela pele go hlalosa gore: “Lesang go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo, eupša fetogang ka go fetola menagano ya lena, e le gore le itlhatselele thato e botse le e amogelegago le e phethegilego ya Modimo.” (Baroma 12:2) Go e na le go dumelela moya wa lefase o bopa menagano ya bona, ba be ba swanetše go fetola menagano ya bona gore e nagane ka tsela yeo Kriste a naganago ka yona. (1 Bakorinthe 2:16; Bafilipi 2:5) Molao woo wa motheo o swanetše go tutuetša boitshwaro bja letšatši le letšatši bja Bakriste ka moka ba kgonthe, go akaretša le rena lehono.

6. Motheong wa go nea mabaka ga Paulo mo go hwetšwago go Baroma 12:1, 2, ke’ng seo se re tutueletšago go phema go itefeletša?

⁶ Go nea mabaka ga Paulo go Baroma 12:1, 2 go re thuša bjang? Go etša Bakriste bao bao ba tloditšwego ka moya ba Roma, re leboga kudu tsela yeo Modimo a tšwelago pele a re bontšha lešoko e bile a tšwelago pele a re bontšha lona letšatši le lengwe le le lengwe la bophelo bja rena. Ka baka leo, pelo yeo e tletšego tebogo e re tutueletša go hlankela Modimo ka matla a rena ka moka, dilo tše re nago natšo le ka bokgoni bja rena ka moka. Le gona kganyogo yeo e tšwago pelong e re tutueletša go dira seo re ka se kgonago go nagana bjalo ka Kriste, e sego bjalo ka lefase. Le gona go ba le monagano wa Kriste go kgoma tsela yeo re swarago ba bangwe ka yona—badumedi-gotee le rena le bao e sego badumedi. (Bagalatia 5:25) Ka mohlala: Ge re nagana bjalo ka Kriste, re gapeletšega go phema go nyaka go itefeletša.—1 Petro 2:21-23.

“A Lerato la Lena e be le le se Nago Boikaketši”

7. Ke lerato la mohuta ofe leo go bolelwago ka lona go Baroma kgaolo 12?

⁷ Lebaka la gore re pheme go bušetša bobe ka bobe ga se feela ka gobane ke selo se se nepagetšego eupša gape ke ka gobane ke selo se lerato. Ela hloko kamoo moapostola Paulo a tšwelago pele go ahla-ahla tutuetšo ya lerato ka gona. Lengwalong la Baroma, Paulo o diriša lentšu “lerato” (a·gaʹpe ka Segerika) ka makga a mmalwa ge a bolela ka lerato la Modimo le la Kriste. (Baroma 5:5, 8; 8:35, 39) Lega go le bjalo, Paulo go kgaolo 12 o diriša a·gaʹpe ka tsela e fapanego—ge a bolela ka lerato leo le bontšhwago batho. Ka morago ga go bolela gore dimpho tša moya di a fapana le gore di gona go badumedi ba bangwe, Paulo o bolela ka seka seo se swanetšego go hlagolelwa ke Bakriste ka moka. O re: “A lerato la lena e be le le se nago boikaketši.” (Baroma 12:4-9) Go bontšha ba bangwe lerato ke leswao la motheo la Bakriste ba therešo. (Mareka 12:28-31) Paulo o re kgothaletša go kgonthišetša gore lerato leo re le bontšhago re le Bakriste ke la kgonthe.

8. Re ka bontšha bjang lerato leo e sego la boikaketši?

⁸ Go feta moo, Paulo o bontšha  kamoo lerato leo le se nago boikaketši le bontšhwago ka gona, o re: “Hlaswang se kgopo, le kgomarele go se bolo.” (Baroma 12:9) Lentšu “hlaswang” le lentšu ‘kgomarela’ ke mantšu a matla. “Hlaswang” e ka fetolelwa e le “hloyang ka mo go feteletšego.” Ga se ra swanela go hloya mafelelo a bobe feela eupša gape re swanetše go hloya le bobe ka bobjona. (Psalme 97:10) Lentšu ‘kgomarela’ ke phetolelo ya lediri la Segerika leo ka go lebanya le bolelago “go kgomaretša.” Mokriste yo a nago le lerato la kgonthe o kgomaretše ka go tia sekeng sa botse moo se feleletšago e le karolo e ka se kgaoganywego le semelo sa gagwe.

9. Ke temošo efe yeo Paulo a e neago leboelela?

⁹ Pontšho e nngwe e kgethegilego ya lerato e bolelwa ke Paulo leboelela. O re: “Tšwelang pele le šegofatša bao ba tlaišago; le šegofatše gomme le se ke la roga.” “Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho.” “Le se ke la itefeletša, baratiwa.” “O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka bolo.” (Baroma 12:14, 17-19, 21) Mantšu a Paulo a bontšha gabotse kamoo re swanetšego go swara bao e sego badumedi, gaešita le bao ba re ganetšago.

“Tšwelang Pele le Šegofatša Bao ba Tlaišago”

10. Ke ka tsela efe re ka šegofatšago manaba a rena?

¹⁰ Re phethagatša bjang kgothatšo ya Paulo e rego: “Tšwelang pele le šegofatša bao ba tlaišago”? (Baroma 12:14) Jesu o boditše balatedi ba gagwe gore: “Tšwelang pele le rata manaba a lena le go rapelela bao ba le tlaišago.” (Mateo 5:44; Luka 6:27, 28) Ka baka leo, tsela e nngwe yeo ka yona re šegofatšago batlaiši ke ka go ba rapelela, re kgopela Modimo gore ge e ba go e-na le motho yo a re tlaišago ka baka la go hloka tsebo, Jehofa a ka bula mahlo a motho yoo gore a bone therešo. (2 Bakorinthe 4:4) Ke therešo gore go ka bonagala go sa tlwaelega go kgopela Modimo gore a šegofatše motlaiši. Lega go le bjalo, ge monagano wa rena o tšwela pele o bonagatša tsela ya Kriste ya go nagana, ke mo re tla kgonago go tšwela pele re bonagatša lerato go manaba a rena. (Luka 23:34) Mafelelo a go bontšha lerato le bjalo e ka ba afe?

11. (a) Re ka ithuta’ng mohlaleng wa Stefano? (b) Go etša ge go bontšhitšwe ka bophelo bja Paulo, go ka ba le phetogo efe go batlaiši ba bangwe?

¹¹ Stefano ke yo mongwe wa batho bao ba ilego ba rapelela batlaiši ba bona, e bile thapelo ya gagwe e be e se ya lefeela. Nakwana ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E., Stefano o ile a golegwa ke baganetši ba phuthego ya Bokriste, a gogelwa ka ntle ga Jerusalema gomme a thungwa ka mafsika. Pele ga ge a ka hwa, o llile ka gore: “Jehofa, o se ke wa ba balela sebe se.” (Ditiro 7:58–8:1) Yo mongwe wa banna bao Stefano a ilego a ba rapelela ka letšatši leo e be e le Saulo, yo a ilego a hlatsela le go dumelela polao ya Stefano. Ka morago, Jesu yo a tsošitšwego o ile a bonagala go Saulo. Motho yoo yo e kilego ya ba motlaiši o ile a fetoga molatedi wa Kriste gomme a ba moapostola Paulo, mongwadi wa lengwalo leo le yago go Baroma. (Ditiro 26:12-18) Ka go dumelelana le thapelo ya Stefano, go bonagala Jehofa a ile a lebalela Paulo bakeng sa sebe sa go ba motlaiši. (1 Timotheo 1:12-16) Ga go makatše ge Paulo a ile a kgothaletša Bakriste gore: “Tšwelang pele le šegofatša bao ba tlaišago”! Phihlelo yeo a bego a e-na le yona e dirile gore a tsebe gore batlaiši ba bangwe ba ka fetoga bahlanka ba Modimo mafelelong. Mehleng ya rena, batlaiši ba bangwe ka mo go swanago ba bile badumedi ka baka la boitshwaro bjo bo bontšhago khutšo bja bahlanka ba Jehofa.

“E-bang le Khutšo le Batho Bohle”

12. Keletšo yeo e lego go Baroma 12:9 le Baroma 12:17 e tswalana bjang?

¹² Keletšo e latelago ya Paulo ya mabapi le kamoo badumedi le bao e sego badumedi le ba bangwe ba swanetšego go swarwa ka gona e re: “Le se ke la bušetša bobe ka bobe go motho.” Mantšu ao a bontšha mafelelo a kwagalago a seo a se boletšego pejana, gore: “Hlaswang se kgopo.” Go ba gona, motho a ka bolela bjang gore o hlaswa se kgopo, goba se sebe, e le ka kgonthe ge e ba a be a ka diriša bokgopo e le tsela ya go itefeletša? Go dira bjalo e tla ba e le go se be le lerato “le le se nago boikaketši.”  Ke moka Paulo o re: “Dirang dilo tše botse mahlong a batho bohle.” (Baroma 12:9, 17) Re diriša mantšu ao bjang?

13. Re itshwara bjang “mahlong a batho bohle”?

¹³ Pejana, lengwalong la gagwe le le yago go Bakorinthe, Paulo o ngwadile mabapi le tlaišo yeo baapostola ba lebeletšanego le yona. O itše: “Re fetogile sebogo sa bobogelong go lefase le go barongwa le go batho. . . . Ge re rogwa, re a šegofatša; ge re hlomarwa, re a tiišetša; ge re senywa leina, re a lopa.” (1 Bakorinthe 4:9-13) Ka mo go swanago, Bakriste ba therešo lehono ba lebeletšwe ke batho ba lefase le. Ge batho bao re phelago le bona ba bona dilo tše dibotse tšeo re di dirago ge re dutše re swarwa ka tsela e se nago toka, ba ka no thoma go kgahlegela molaetša wa rena wa Bokriste.—1 Petro 2:12.

14. Re swanetše go dira khutšo go fihla bokgoleng bofe?

¹⁴ Lega go le bjalo, re swanetše go fihla bokgoleng bofe tabeng ya go kgothaletša khutšo? Re swanetše go fihla bokgoleng bjo re ka kgonago go fihla go bjona. Paulo o botša bana babo ba Bakriste gore: “Ge e ba go kgonega, go fihla moo go ithekgilego ka lena, e-bang le khutšo le batho bohle.” (Baroma 12:18) Polelwana e rego “ge e ba go kgonega” le e rego “go fihla moo go ithekgilego ka lena” ke dipolelwana tše di lekanyetšago taba ye go bontšha gore ga se ka mehla go ka kgonegago go dira khutšo le ba bangwe. Ka mohlala, re ka se leke go boloka khutšo magareng ga rena le batho ba bangwe ka go roba melao ya Modimo. (Mateo 10:34-36; Baheberu 12:14) Lega go le bjalo, re dira sohle seo re ka se kgonago—ka ntle le go kwanantšha melao ya motheo ya go loka—go dira khutšo “le batho bohle.”

“Le se ke la Itefeletša”

15. Ke lebaka lefe leo le dirago gore re tlogele go itefeletša le le hwetšwago go Baroma 12:19?

¹⁵ Paulo o nea lebaka le lengwe le le kgodišago  leo ka lona re sa swanelago go itefeletša; ke tsela ya boipoetšo yeo re ka e latelago. O re: “Le se ke la itefeletša, baratiwa, eupša šuthelelang kgalefo; gobane go ngwadilwe gwa thwe: ‘Tefetšo ke ya-ka, ke tla lefetša, go re’alo Jehofa.’” (Baroma 12:19) Mokriste yo a lekago go itefeletša o a ikgodiša. O ithweša boikarabelo bjoo ge e le gabotse e lego bja Modimo. (Mateo 7:1) Go oketša moo, ge a itšeela molao matsogong, o bontšha go se be le tumelo kgonthišetšong ya Jehofa ya gore: “Ke tla lefetša.” Ka go fapana le seo, Bakriste ba therešo ba holofela gore Jehofa o tla “dira gore toka e dirwe bakeng sa bakgethwa ba gagwe.” (Luka 18:7, 8; 2 Bathesalonika 1:6-8) Ka boipoetšo ba tlogela tefetšo ya sebe ka diatleng tša Modimo.—Jeremia 30:23, 24; Baroma 1:18.

16, 17. (a) Go “kgobelela magala a mollo” hlogong ya motho go bolela’ng? (b) Na wena ka noši o kile wa bona kamoo botho bo ilego bja nolofatša pelo ya motho yo e sego modumedi? Ge e ba go le bjalo, nea mohlala.

¹⁶ Go itefeletša go lenaba go ka thatafatša pelo ya lona, eupša go le swara ka botho go ka nolofatša pelo ya lona. Ka baka la’ng? Ela hloko mantšu a Paulo ao a yago go Bakriste ba kua Roma. O re: “Ge e ba lenaba la gago le swerwe ke tlala, le fepe; ge e ba le nyorilwe, le nee sa go nwa; gobane ka go dira se o tla kgobelela magala a mollo hlogong ya lona.” (Baroma 12:20; Diema 25:21, 22) Se se bolela’ng?

¹⁷ Go “kgobelela magala a mollo hlogong ya lona” ke seka-polelo seo se tšerwego mokgweng wa go tološa ditšhipi mehleng ya Beibele. Borale bo be bo tsenywa ka ontong, gomme magala a be a bewa ka tlase le ka godimo ga bjona. Magala a mollo ao a kgobeletšwego ka godimo a be a oketša phišo gore tšhipi e tologe gomme ya tloša ditšhila mo boraleng. Ka mo go swanago, ka go dira ditiro tše botho go moganetši, re ka dira seo re ka rego ke go tološa go ba ga gagwe yo thata le go bona dika tša gagwe tše dibotse. (2 Dikxoši 6:14-23) Ge e le gabotse, ditho tše dintši tša phuthego ya Bokriste di ile tša kgahlwa ke borapedi bja therešo mathomong ka baka la ditiro tše botho tšeo bahlanka ba Jehofa ba ba diretšego tšona.

Lebaka Leo ka Lona re sa Itefeletšego

18. Ke ka baka la’ng go se itefeletše e le mo nepagetšego, e bile go bontšha lerato le boipoetšo?

¹⁸ Tlhahlobong ye e kopana ya Baromakgaolo 12, re bone mabaka a mmalwa a bohlokwa a ‘go se bušetše bobe ka bobe go motho.’ La pele, go se itefeletše ke tsela e nepagetšego yeo re ka e latelago. Ge re nagana ka kwelobohloko yeo Modimo a re bontšhitšego yona, ke mo go swanetšego le mo go kwagalago go ineela go Jehofa le go kwa ditaelo tša gagwe ka go rata—go akaretša le taelo ya go rata manaba a rena. La bobedi, go gana go bušetša bobe ka bobe ke tsela e lerato yeo re ka e latelago. Ka go tlogela go itefeletša le ka go kgothaletša khutšo, re holofela ka lerato go thuša gaešita le baganetši ba bangwe ba bogale gore e be barapedi ba Jehofa. La boraro, go se bušetše ka bobe ke tsela ya boipoetšo yeo re ka e latelago. Go itefeletša go be go tla bontšha boikgodišo, ka gobane Jehofa o re: “Tefetšo ke ya-ka.” Le gona Lentšu la Modimo le re lemoša ka gore: “Mo xo yaxo letšêkê, le dihlong di a ya; bohlale bo na le moipoetši.” (Diema 11:2) Go tlogela ka bohlale tefetšo ya bobe ka diatleng tša Modimo go bontšha gore re na le boipoetšo.

19. Ke’ng seo re tlago go se ahla-ahla sehlogong se se latelago?

¹⁹ Paulo o akaretša polelo ya gagwe mabapi le kamoo re swanetšego go swara ba bangwe ka gona. O kgothaletša Bakriste gore: “O se ke wa itesa o fenywa ke bobe, eupša tšwela pele o fenya bobe ka bolo.” (Baroma 12:21) Ke ditutuetšo dife tše kgopo tšeo re lebeletšanago le tšona lehono? Re ka di fenya bjang? Dikarabo tša dipotšišo tše le tše di tswalanago le tšona di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.

Na o ka Hlalosa?

• Go Baroma kgaolo 12, ke keletšo efe yeo e hwetšwago leboelela?

• Ke’ng seo se tla re tutueletšago gore re se itefeletše?

• Ke mehola efe yeo rena le ba bangwe re tla e hwetšago ge e ba re sa ‘bušetše bobe ka bobe’?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Lepokisi go letlakala 22]

Baroma kgaolo 12 e hlalosa tswalano ya Mokriste le:

• Jehofa

• Badumedi-gotee

• Bao e Sego Badumedi

[Seswantšho go letlakala 23]

Lengwalo leo Paulo a le ngwaletšego Baroma le nea Bakriste keletšo e šomago

[Seswantšho go letlakala 25]

Re ka ithuta’ng mohlaleng wa morutiwa Stefano?