Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Keletšo e ka Botwago Mabapi le go Godiša Bana

Keletšo e ka Botwago Mabapi le go Godiša Bana

Keletšo e ka Botwago Mabapi le go Godiša Bana

GE Ruth a bolela ka go ima ga gagwe la mathomo o itše: “Ke be ke e-na le nywaga e 19, ke dula kgole le ba gešo, le gona ke be ke se ka itokišetša go ba mma le gatee.” E le ngwana a nnoši lapeng labo, o be a se a ka a naganišiša ka go ba motswadi. O be a tla hwetša kae keletšo e ka botwago?

Ka lehlakoreng le lengwe, Jan yo ga bjale e lego tatago bana ba babedi bao ba godilego, o gopola gore: “Mathomong ke be ke ikholofela. Eupša ga se gwa ntšea lebaka le letelele go lemoga gore ga ke na tsebo ya go godiša ngwana.” Go sa šetšwe gore go tloga mathomong batswadi ba ba le maikwelo a gore ga ba na tsebo ya go godiša bana goba ba ba le ona ka morago, ba ka hwetša kae thušo ya go godiša bana ba bona?

Ba bantši lehono ba e tsoma go Internet. Lega go le bjalo, o ka ba o ipotšiša kamoo keletšo yeo e hwetšwago moo e ka botwago ka gona. Go na le lebaka le le kwagalago la gore o be šedi. Na ruri o tseba batho bao ba go neago keletšo mokerong wo? Ba atlegile gakaaka’ng go godiša bana ba bona? Ga go na pelaelo gore o nyaka go ba šedi ge go tliwa ditabeng tšeo di kgomago lapa la gago. Bjalo ka ge sehlogo se se fetilego se bontšhitše, ka dinako tše dingwe gaešita le keletšo ya bao go thwego ke ditsebi e ka feleletša e nyamiša. Ka gona, o ka hwetša keletšo kae?

Mothopo wa kgonthe wa keletšo ya go godiša bana ke Jehofa Modimo, Mothomi wa malapa. (Baefeso 3:15) Ke yena mohlahli a nnoši yo a nago le tsebo. Ka Lentšung la gagwe e lego Beibele, o nea tlhahlo e ka botwago le yeo e šomago e le ka kgonthe. (Psalme 32:8; Jesaya 48:17, 18) Lega go le bjalo, ke boikarabelo bja rena go e diriša.

Banyalani ba mmalwa ba ile ba kgopelwa gore ba hlalose seo ba ithutilego sona ge ba be ba godiša bana ba bona gore e be batho ba bagolo ba leka-lekanego le ba boifago Modimo. Ba boletše gore katlego ya bona ka mo go kgethegilego e tlišitšwe ke go diriša melao ya motheo ya Beibele. Ba ithutile gore keletšo ya Beibele e ka botwa le lehono go swana le ge e be e botwa nakong ya ge Beibele e be e thoma go ngwalwa.

Fetša Nako le Bona

Ge Catherine, e lego mmago bana ba babedi, a be a botšišwa gore ke keletšo efe yeo e mo thušitšego kudu, kapejana o ile a šupa go Doiteronomio 6:7. Temana yeo e re: ‘O tiišetše bana ba gago melao ya motheo ya Beibele, o bolele ka yona ge o dutše ka ngwakong wa gago le ge o le tseleng le ge o yo robala le ge o tsoga.’ Catherine o ile a lemoga gore e le gore a latele keletšo yeo, o swanetše go fetša nako a e-na le bana ba gagwe.

Mohlomongwe o ka ba o nagana gore: ‘Go bonolo go bolela go e na le go dira.’ Ka ge malapa a mantši a nyaka megolo ya batho ba babedi gore a tšwele pele a atlega, batswadi bao ba šomago ba ka kgona bjang go fetša nako ba e-na le bana ba bona? Torlief, yo ga bjale morwa wa gagwe a godišago bana ba gagwe ka noši, o bolela gore selo sa bohlokwa ke go diriša keletšo e hwetšwago go Doiteronomio. Sepela le bana ba gago kae le kae mo o yago gona gomme dibaka tša go boledišana di tla itšweletša. Torlief o bolela gore: “Nna le morwa wa-ka re be re dira mediro ya ka gae re le gotee. Bjalo ka lapa, re be re tšea maeto re le gotee. Le gona, re be re e-ja re le gotee.” Ka gona, o bolela gore, “morwa wa rena ka mehla o be a e ba le maikwelo a gore a ka ntšha sa mafahleng a gagwe ka bolokologi.”

Lega go le bjalo, go ka dirwa’ng ge e ba go sa ntšhetšanwe sa mafahleng, e bile go boledišana go se bonolo? Se ka dinako tše dingwe se ka direga ge bana ba dutše ba gola. Le mo lebakeng le, go fetša nako e ntši le bona go ka thuša. Monna wa Catherine e lego Ken, o gopola gore nakong ya ge morwedi wa bona a le mahlalagading, o be a belaela ka gore ga a mo theetše. Yeo ke pelaelo e tlwaelegilego ya bafsa bao ba lego mahlalagading. O be a tla dira’ng? Ken o gopola gore: “Ke ile ka dira phetho ya go fetša nako e ntši ke e-na le yena, re ahla-ahla dikgopolo, maikwelo le dikgakanego tša gagwe. Seo se thušitše e le ka kgonthe.” (Diema 20:5) Lega go le bjalo, Ken o dumela gore lebaka leo le dirilego gore mokgwa wo o šome ke gore ka lapeng la bona poledišano ke selo seo ba se tlwaetšego. O re: “Ka dinako tšohle nna le morwedi wa-ka re be re e-na le tswalano e botse, ka gona o be a ikwa a lokologile go ka boledišana le nna.”

Ka mo go kgahlišago, nyakišišo e nngwe ya morago bjale e bontšhitše gore ka makga a mararo go feta batswadi ba bona, bafsa ba lego mahlalagading ba bolela gore bana le batswadi ga ba fetše nako e lekanego ba le gotee. Ka gona, ke ka baka la’ng o sa diriše keletšo ya Beibele? Fetša nako e ntši ka mo go kgonegago o e-na le bana ba gago—ge le šoma le ge le khutša, ge le le ka gae le ge le eta, mesong ge le tsoga le bošego pele le robala. Ge go kgonega, sepela le bona kae le kae mo o yago gona. Ka ge Doiteronomio 6:7 e bontšha, ga go na selo seo se ka tšeelago nako yeo o e fetšago le bana ba gago sebaka.

Ba Rute Mekgwa e Swanetšego

Mario yo e lego tatago bana ba babedi, ka mo go swanago o eletša ka gore: “Nea bana lerato le lentši, le gona ba balele.” Lega go le bjalo, ga se feela taba ya go hlohleletša menagano ya bana ba gago. O swanetše go ba ruta go lemoga se se lokilego go se se fošagetšego. Mario o oketša ka gore: “Ithute Beibele le bona.”

Bakeng sa morero wo, Beibele e nea batswadi keletšo e rego: “Le se ke la befediša bana ba lena, eupša le ba godiše ka lerato ka tlwaetšo le keletšo ya Bokriste bja therešo.” (Baefeso 6:4, Weymouth) Tayo ya go gatelela boitshwaro ga e sa newa ka malapeng a mantši lehono. Ba bangwe ba dumela gore bana ba tla kgona go itirela diphetho mabapi le mekgwa yeo ba ratago go phela ka yona ge ba gotše. Na seo se a kwagala go wena? Go swana le ge bana ba banyenyane ba nyaka dijo tše di swanetšego gore ba gole ba tiile e bile ba phetše gabotse, menagano le dipelo tša bona le tšona di nyaka tlhahlo. Ge e ba wena ka gae o sa rute bana ba gago mekgwa ya boitshwaro, go na le kgonagalo ya gore ba tla amogela dikgopolo tša bana bao ba tsenago le bona sekolo, tša barutiši goba tšeo di tšwelelago methopong ya ditaba.

Beibele e ka thuša batswadi go ruta bana ba bona kamoo ba ka kgethologanyago se se lokilego go se se fošagetšego. (2 Timotheo 3:16, 17) Jeff, e lego mogolo wa Mokriste yo a nago le phihlelo le yo a godišitšego bana ba babedi, o eletša ka gore go dirišwe Beibele go ruta bana mekgwa e swanetšego. O re: “Go diriša Beibele go thuša bana go lemoga kamoo Mmopi a ikwago ka gona ka taba e itšego, e sego feela kamoo tate le mma ba ikwago ka gona. Seo re se lemogilego ke bokgoni bja moswananoši bja Beibele bja go fihlelela pelo le monagano. Ge re be re swaragane le taba ya boitshwaro goba kgopolo e fošagetšego, re be re tšea nako re nyaka lengwalo le le swanetšego. Ka morago, re le lefelong leo le lego ka thoko re be re badiša ngwana lengwalo leo. Gantši ka morago ga moo o be a rothiša megokgo. Seo se be se re makatša. Beibele e na le matla a magolo go feta selo le ge e le sefe seo re bego re ka nagana go se bolela goba go se dira.”

Baheberu 4:12 e hlalosa gore: “Lentšu la Modimo le a phela e bile ke le matla . . . gomme le kgona go lemoga dikgopolo le maikemišetšo a pelo.” Ka gona, molaetša wa Beibele ga se dipono tša motho ka noši goba diphihlelo tša batho bao Modimo a ilego a ba diriša e le bangwaledi ba gagwe. Go e na le moo, o emela pono ya Modimo mabapi le ditaba tša boitshwaro. Se se dira gore o fapane le ditlhahlo tše dingwe ka moka. Ka go diriša Beibele ge o ruta bana ba gago, o ba thuša gore ba lebelele ditaba ka tsela yeo Modimo a di lebelelago ka yona. Tlhahlo ya gago e na le tutuetšo e kgolo, gomme o na le sebaka se sebotse sa go fihlelela pelo ya ngwana wa gago.

Catherine yo go boletšwego ka yena pejana, o dumelelana le seo. O re: “Ge boemo bo be bo le thata kudu ke moo le rena re bego re tsoma tlhahlo ka mo go tseneletšego ka Lentšung la Modimo—gomme e be e šoma!” Na o ka diriša Beibele ka mo go tseneletšego go ruta bana ba gago kamoo ba ka lemogago ka gona se se lokilego go se se fošagetšego?

E-ba yo a Leka-lekanego

Moapostola Paulo o bolela ka molao o mongwe wa bohlokwa wa motheo wo o thušago go godiša bana. O kgothaleditše Bakriste-gotee le yena gore: “Anke go leka-lekana ga lena go tsebje bathong bohle.” (Bafilipi 4:5) Seo ka kgonthe se akaretša go dira gore bana ba rena ba bone go leka-lekana ga rena. Le gona gopola, go leka-lekana go bonagatša “bohlale bjo bo tšwago godimo.”—Jakobo 3:17.

Lega go le bjalo, go leka-lekana go tswalana bjang le go hlahla bana ba rena? Ge re dutše re dira sohle seo re ka se kgonago go thuša, ga re laole selo se sengwe le se sengwe seo ba se dirago. Ka mohlala, Mario yo go boletšwego ka yena pejana ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, gomme o gopola gore: “Ka mehla re be re kgothaletša bana ba rena go kolobetšwa, go tsenela bodiredi bja nako e tletšego le go ipeela dipakane tše dingwe tša moya. Eupša re ile ra dira gore ba kwešiše gore yeo e be e le phetho yeo ba bego ba tla itirela yona ka nako e swanetšego.” Mafelelo e bile afe? Ga bjale bana ba bona ka bobedi ba hlankela e le baebangedi ba nako e tletšego.

Go Bakolose 3:21, Beibele e lemoša bo-tate gore: “Lena bo-tate, le se ke la befediša bana ba lena, e le gore ba se nyame.” Catherine o tšeela temana yeo godimo. Ge bopelotelele bja motswadi bo fela, go bonolo gore a galefe goba a nyake gore dilo di dirwe ka tsela e itšego. Lega go le bjalo o re, “o se ke wa nyaka gore ba dire dilo ka tsela yeo wena o šetšego o kgona go di dira ka yona.” Catherine le yena ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, gomme o oketša ka gore: “Dira gore ba thabišwe ke go hlankela Jehofa.”

Jeff, yo go boletšwego ka yena pejana o nea keletšo e šomago, o re: “Ge bana ba rena ba be ba gola, mogwera wa potego o ile a re botša gore o ile a lemoga kamoo a bego a swanetše go gana dilo tšeo bana ba gagwe ba bego ba mo kgopela tšona. Seo se be se ba nyamiša e bile se ba dira gore ba ikwe ba gateletšwe. E le gore re efoge seo, o ile a re eletša gore re tsome ditsela tšeo ka tšona re ka dumelelanago le dikgopelo tša bona.

Jeff o re: “Re hweditše keletšo ye e le e botse. Ka morago re ile ra nyakela bana ba rena dibaka tša gore ba dire dilo le bana ba bangwe ka tlase ga maemo ao re a dumeletšego. Ka gona re be re boledišana le bona ka gore: ‘Na le be le tseba gore semang-mang o dira selo se goba sela? Le lena le ka se dira.’ Goba ge e ba bana ba re kgopetše gore re ba iše lefelong le itšego, re be re ikgapeletša go ya moo le ge re lapile. Re be re dira seo e le gore re efoge go gana.” Seo ke sona se se bolelwago ke go ba le teka-tekano—go ba yo a se nago kgethollo, yo a naganelago le yo a dumelelanago le maemo ntle le go kwanantšha melao ya motheo ya Beibele.

Holwa ke Tlhahlo e ka Botwago

Bontši bja banyalani ba ba na le ditlogolo ga bjale. Ba thabela go bona melao yona yela ya motheo ya Beibele e thuša bana ba bona bao e šetšego e le batswadi go godiša bana ba bona ka katlego. Na o ka holwa ke keletšo ya Beibele?

Ge Ruth, yo go boletšwego ka yena mathomong a e-ba motswadi, yena le monna wa gagwe ka dinako tše dingwe ba be ba ikwa ba se na tsebo ya go godiša ngwana. Eupša go be go se bjalo. Ba be ba e-na le tlhahlo e phagamego ya Lentšu la Modimo e lego Beibele. Dihlatse tša Jehofa di gatišitše dipuku tše dintši tše dibotse kudu tša go thuša go ithuta Beibele tšeo di ka thušago batswadi. Dipuku tšeo di akaretša Ithute go Morutiši yo Mogolo, Puku Ya-ka ya Ditaba tša Beibele, Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago le Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela. Torlief e lego monna wa Ruth, o re: “Lehono batswadi ba na le lehumo le lentši la keletšo ye e theilwego Beibeleng leo batswadi ba ka le hwetšago nako le nako ge ba le nyaka. Ge feela ba ka le diriša, ba tla hwetša thušo ya go kgona go lebeletšana le dikarolo ka moka tša bophelo bja ngwana ge a dutše a gola.”

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 5]

Seo se Bolelwago ke DITSEBI. . . Seo se Bolelwago ke BEIBELE

Mabapi le go Bontšha Lerato:

Ka pukung ya The Psychological Care of Infant and Child (1928), Dr. John Broadus Watson o ile a kgothatša batswadi ka gore: “Le se ke la gokara le go atla” bana ba lena. “Le se ke la ba dumelela ba dula diropeng tša lena.” Lega go le bjalo, morago bjale Dr. Vera Lane le Dr. Dorothy Molyneaux ba boletše ka makasineng wa Our Children (March 1999) gore: “Nyakišišo e bontšha gore bana ba banyenyane bao ba sa gokarwego le go bontšhwa lerato gantši ga ba atlege.”

Go fapana le seo, Jesaya 66:12 e bolela ka Modimo e le yo a bontšhago batho ba gagwe lerato a diriša dika tšeo di bontšhago lerato la botswadi. Ka mo go swanago, ge barutiwa ba Jesu ba be ba leka go thibela batho go tliša bana ba banyenyane go yena, o ile a ba phošolla ka go bolela gore: “Lesang bana ba banyenyane ba tle go nna; le se leke go ba thibela.” Ka morago, “a gokarela bana a thoma go ba šegofatša.”—Mareka 10:14, 16.

Mabapi le go ba Ruta Mekgwa e Swanetšego:

Ka sehlogong sa New York Times Magazine sa 1969, Dr. Bruno Bettelheim o ile a gatelela gore ngwana o na le “tshwanelo ya go ikagela dikgopolo tša gagwe tša ka gare, tše di sa tutuetšwego ke [batswadi ba gagwe] ka [dipolelo] tša go laola, eupša tšeo ka go lebanya di tutuetšwago ke phihlelo ya gagwe ka noši ya bophelo.” Lega go le bjalo, mo e nyakilego go ba nywaga e 30 ka morago, Dr. Robert Coles mongwadi wa The Moral Intelligence of Children (1997), o dumetše gore: “Bana ba tloga ba nyaka go fiwa morero le tlhahlo bophelong bja bona le mekgwa” yeo e thekgwago ke batswadi ba bona le batho ba bangwe ba bagolo.

Diema 22:6 e kgothaletša batswadi gore: “Ngwana mo eteletše tsela y’axwe ké mo a tl’o xo tšofala à sa ka a e lahla.” Lentšu la Seheberu leo le fetoletšwego e le ‘eteletša’ gape le bolela go “thoma” gomme mo le bontšha go thoma go ruta lesea. Ka baka leo batswadi ba kgothaletšwa go thoma go ruta bana ba bona mekgwa e mebotse go tloga e sa le masea. (2 Timotheo 3:14, 15) Seo ba ithutago sona go tloga nywageng ya pele ba ka se ke ba se lebala.

Mabapi le Tayo:

Dr. James Dobson o ngwadile ka pukung ya The Strong-Willed Child (1978) gore: “Kgati ka letsogong la motswadi yo lerato ke sedirišwa sa thuto seo ka sona mekgwa e mebe e ka thibelwago.” Ka lehlakoreng le lengwe, ka sehlogong seo se tšerwego ka kgatišong ya bošupa ya puku e tumilego ya Baby and Child Care (1998), Dr. Benjamin Spock o boletše gore: “Go betha bana marago go ba ruta gore motho yo mogolo le yo a tiilego o na le matla a go dira se a se ratago, go sa šetšwe gore o nepile goba o fošitše.”

Beibele e bolela mabapi le tayo gore: “Kxati le thsôlô di a hlalefiša.” (Diema 29:15) Lega go le bjalo, ga se bana ka moka bao ba nyakago kgati. Diema 17:10 e re botša gore: “Wa thlaoloxanyô ó kwa kxalemêlô; mola ’tlatla se paletše kxati tše lekxolo.”

[Seswantšho]

Diriša Beibele go fihlelela pelo

[Seswantšho go letlakala 7]

Batswadi ba bohlale ba rulaganya nako ya boitapološo bakeng sa bana ba bona