Mehlolo—Na ke ya Kgonthe Goba ke Nonwane?

LESOGANA le ile la gapša tlhokomelo gatee-tee ke setlankana se se kgomareditšwego pampareng ya koloi ye e bego e feta se se rego, “Mehlolo e a Direga—Botšiša Barongwa.” Gaešita le ge lona ka noši e be e le modumedi, le be le sa kgonthišege gore se se bolelang. Na setlankana se se be se bolela gore mootledi o be a dumela mehlolong? Goba na ge e le gabotse e be e le tsela ya go swaswa ya go bolela gore ga a dumele mehlolong le go barongwa?

Mohlomongwe o ka kgahlišwa ke seo mongwadi wa Mojeremane e lego Manfred Barthel a ilego a se bolela: “Mohlolo ke lentšu leo gatee-tee le aroganyago babadi ka dihlopha tše pedi tše di nago le dikgopolo tše di ganetšanago.” Bao ba dumelago mehlolong ba kgodišegile gore e a direga le gore mohlomongwe e direga gantši. * Ka mohlala, go begwa gore kua Gerika nywageng e mmalwa e fetilego, badumedi ba be ba bolela gore mehlolo e direga mo e ka bago gatee ka kgwedi. Se se ile sa dira gore mopišopo wa Kereke ya Orthodox ya Gerika a lemoše ka gore: “Badumedi ba sekametše tabeng ya go dira gore Modimo, Maria le bakgethwa ba bonagale eka ke batho. Badumedi ga se ba swanela go feteletša dilo.”

Go dumela mehlolong ga se gwa aparetša dinageng tše dingwe. Go ya ka nyakišišo ya Allensbach e gatišitšwego kua Jeremane ka 2002, 71 lekgolong ya badudi ba lebelela mehlolo e le nonwane, e sego selo sa kgonthe. Lega go le bjalo, gare ga batho ba ka tlase ga tee-tharong bao ba dumelago mehlolong, go na le basadi ba bararo bao ba bolelago gore ba amogetše molaetša go tšwa go Kgarebe Maria. Dikgweding tše tharo ka morago ga dipolelo tša gore Maria o ile a tšwelela go bona—a e-na le barongwa le leeba—kuranta ya Jeremane ya Westfalenpost e begile gore: “Go fihla ga bjale, basepedi ba bodumedi ba ka bago 50 000, batho bao ba tsomago go fodišwa gotee le bao ba ratago go tseba ba ile ba bontšha kgahlego e kgolo diponong tše di bonwego ke basadi ba.” Go be go letetšwe gore batho ba oketšegilego ba 10 000 ba kgobokane motsaneng gore ba bone ge e ba Maria a tla tšwelela gape. Go bolelwa gore go tšwelela mo go swanago ga Kgarebe Maria mohlomongwe go diregile kua Lourdes, Fora, ka 1858 le kua Fátima, Portugal, ka 1917.

Go Thwe’ng ka Madumedi a Bao e Sego Bakriste?

Go dumela mehlolong go hwetšwa mo e nyakilego go ba madumeding ka moka. The Encyclopedia of Religion e hlalosa gore bahlami ba Bobuddha, Bokriste le Bomoseleme ba be ba e-na le dipono tše di fapanego mabapi le mehlolo, eupša e bolela gore: “Histori e latetšego ya madumedi a e bontšha ka mo go nepagetšego gore mehlolo le dikanegelo tša mabapi le mehlolo e be e dutše e le karolo e kgolo ya ditumelo tša batho tša bodumedi.” Nyakišišo ye e bolela gore “Buddha ka noši o be a dira mehlolo ka dinako tše dingwe.” Ka morago, ge “Bobuddha bo be bo hlongwa kua China, gantši baromiwa ba bjona ba be ba bonagatša matla a bona a go dira mehlolo.”

 Ka morago ga go bolela ka mehlolo e bjalo e mmalwa ya boikgopolelo, saeklopedia yeo e phetha ka gore: “Motho a ka no ba a sa ikemišetša go amogela dikanegelo tše ka moka tša mehlolo tše di boletšwego ke bangwadi ba ditaodišo-phelo, eupša ka ntle le pelaelo di hlamilwe ka morero o mobotse wa go tumiša Buddha, yo a bego a kgona go nea balatedi ba gagwe ba mafolofolo matla a bjalo a go dira mehlolo.” Ditsebi tšona tšeo di bolela mabapi le Bomoseleme gore: “Mamoseleme a mantši ga se a ka a kgaotša go letela mehlolo. Muhammad o swantšhwa dilong tša setšo (hadīths) e le yo a dirilego mehlolo phatlalatša ditiragalong tše dintši. . . . Gaešita le ka morago ga ge bakgethwa ba hwile, go dumelwa gore ba dira mehlolo mabitleng a bona bakeng sa go thuša bao ba botegago, gomme go kgopela thušo go bona go dirwa ka tsela ya borapedi.”

Go Thwe’ng ka Mehlolo Bokristeng?

Bontši bja batho bao ba amogetšego Bokriste ba na le dikgopolo tše di sa swanego. Ba bangwe ba dumela gore mehlolo ya ka Beibeleng e dirilwego ke Jesu Kriste goba e dirilwego ke bahlanka ba Modimo pele ga mehla ya Bokriste ke ya kgonthe. Lega go le bjalo, ba bantši ba dumelelana le Mompshafatši wa Moprotestanta e lego Martin Luther. The Encyclopedia of Religion e bolela ka yena gore: “Luther le Calvin ba ngwadile gore dinako tša mehlolo di fedile le gore batho ga se ba swanela go letela gore e tla direga.” Nyakišišo ye e bolela gore Kereke ya Khatolika e ile ya tšwela pele e dumela mehlolong “ka ntle le go leka go bolelela tsela ye e diregilego ka yona.” Lega go le bjalo, “Maprotestanta a rutegilego a ile a thoma go dumela gore Bokriste ge e le gabotse e be e le taba ya boitshwaro le gore Modimo goba lefase la meoya le ka se kgome maphelo a batho goba go ba le tutuetšo go bona go fihla bokgoleng le ge e le bofe.”

Ba bangwe bao ba ipitšago Bakriste go akaretša le baruti ba bangwe, ba belaela gore mehlolo e boletšwego ka Beibeleng ke ya kgonthe.  Tšea ka mohlala pego ya sethokgwa se se tukago ye e begilwego ka Beibeleng go Ekisodo 3:1-5. Puku ya What the Bible Really Says e hlalosa gore baithuta-tumelo ba bantši ba Majeremane ga ba tšee pego ye e le mohlolo wa kgonthe. Go e na le moo, ba e hlalosa e le “pontšho ya go katana ga Moše le maikwelo a gateletšago le letswalo le molato.” Puku e oketša ka gore: “Kgabo ya mollo e ka lebelelwa e le matšoba ao a thunyago letšatšing la go ba gona ga Modimo.”

O ka hwetša tlhaloso yeo e sa kgotsofatše. Ka gona, ke’ng seo o swanetšego go se dumela? Na go a kwagala go dumela gore mehlolo e kile ya direga? Le gona go thwe’ng ka mehlolo ya mehleng yeno? Ka ge re ka se kgone go botšiša barongwa, re ka botšiša mang?

Pono ya Beibele

Ga go na yo a ka ganago gore Beibele e bega gore nakong e fetilego Modimo ka dinako tše dingwe o ile a tsena ditaba gare gore a dire ditiro tšeo go ya ka batho di sa kgonegego. Re bala ka yena gore: “Sethšaba sa xaxo sa Isiraele O se nthšitše Egipita ka mehlôlô le matete, le ka seatla se matla Ò nthšitše ’tsôxô la xaxo ka mokxwa o šiišaxo kudu.” (Jeremia 32:21, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Nagana, setšhaba se matla kudu sa mehleng yeo se kokobetšwa ka dikotlo tše lesome tše di tšwago go Modimo, go akaretša le go hwa ga maitšibulo a sona. Ruri e be e le mehlolo!—Ekisodo, dikgaolo 7 go ya go 14.

Ka morago ga nywaga-kgolo e mentši, bangwadi ba Diebangedi tše nne ba ile ba hlalosa mehlolo e ka bago 35 e dirilwego ke Jesu. Ge e le gabotse, mantšu a bona a bontšha gore o dirile mehlolo e mentši kudu go feta yeo e begilwego. Na dipego tše ke tša kgonthe goba ke nonwane? *—Mateo 9:35; Luka 9:11.

Ge e ba Beibele e le Lentšu la Modimo la therešo, go etša ge e bolela—gona o na le bohlatse bjo bo kwagalago bja go dumela mehlolong ye e bolelago ka yona. Beibele e bega ka mo go kwagalago gore mehlolo e ile ya direga mehleng e fetilego—go fodiša ka tsela ya mohlolo, go tsoša bahu le tše di swanago le tšeo—lega go le bjalo e hlalosa ka mo go kwagalago gore mehlolo e bjalo ga e sa direga. (Bona lepokisi le le rego “Lebaka Leo ka Lona Mehlolo e Mengwe e se sa Hlwago e Direga,” go letlakala 4.) Ka gona na se se bolela gore gaešita le bao ba amogelago Beibele e le ya therešo ga ba dumele mehlolong ya mehleng yeno? Anke sehlogo se se latelago se nee karabo.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Lepokisi go letlakala 4]

LEBAKA LEO KA LONA MEHLOLO E MENGWE E SE SA HLWAGO E DIREGA

Go bolelwa ka mehuta e fapa-fapanego ya mehlolo ka Beibeleng. (Ekisodo 7:19-21; 1 Dikxoši 17:1-7; 18:22-38; 2 Dikxoši 5:1-14; Mateo 8:24-27; Luka 17:11-19; Johane 2:1-11; 9:1-7) E mentši ya mehlolo ye e be e šoma bakeng sa go hlaola Jesu e le Mesia, gomme e be e hlatsela gore o be a thekgwa ke Modimo. Balatedi ba Jesu ba bogologolo ba ile ba bonagatša dimpho tša mohlolo, tše bjalo ka go bolela ka maleme le go lemoga dipolelo tše di buduletšwego. (Ditiro 2:5-12; 1 Ba-Korinthe 12:28-31) Dimpho tše bjalo tša mohlolo di be di e-na le mohola phuthegong ya Bokriste nakong ya ge e be e sa tšwa go hlongwa. Go bjalo bjang?

Lebaka le lengwe ke gore dikopi tša Mangwalo di be di se nene. Gantši ke bahumi feela bao ba bego ba e-na le mangwalo a go phuthwa goba dipuku tša mohuta le ge e le ofe. Dinageng tša boheitene, go be go sa tsebje selo mabapi le Beibele goba Mongwadi wa yona e lego Jehofa. Thuto ya Bokriste e be e swanetše go rutwa ka molomo. Dimpho tša mohlolo di be di e-na le mohola tabeng ya go bontšha gore Modimo o be a diriša phuthego ya Bokriste.

Eupša Paulo o ile a hlalosa gore dimpho tše di be di tla fela gatee-tee ge di tla be di se sa nyakega. “Xe e le diporofetô, tšôna di tlo fêla; le ôna maleme a tlo xóma; le tsebô e tlo fêla. Xobane tše re di tsebaxo ké diripanyana fêla; le xe re porofeta, ké diripanyana fêla. Mohla xo tlaxo tše botlalô, xo tlo fêla tša boripanyana.”—1 Ba-Korinthe 13:8-10.

Lehono, batho ba na le Dibeibele, ditšhupane le disaeklopedia. Bakriste ba tlwaeditšwego ba fetago dimilione tše tshela ba thuša ba bangwe go hwetša tsebo e theilwego Beibeleng ka Modimo. Ka baka leo, mehlolo ga e sa nyakega bakeng sa go hlatsela Jesu Kriste e le Mophološi yo a kgethilwego ke Modimo goba go nea bohlatse bja gore Jehofa o thekga bahlanka ba gagwe.