Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Batho ba Setlogo ba Mexico ba kwa Ditaba tše Dibotse

Batho ba Setlogo ba Mexico ba kwa Ditaba tše Dibotse

Batho ba Setlogo ba Mexico ba kwa Ditaba tše Dibotse

KA November 10, 2002, sehlopha sa ma-Mixe, e lego batho ba setlogo ba Mexico, se be se bokane kua San Miguel, Quetzaltepec. Yeo ke toropo e botse ye e lego tikologong ya ka borwa ya Oaxaca. Sehlopha se se be se le kopanong ya selete ya Dihlatse tša Jehofa. Karolo e kgahlišago ya lenaneo la mesong yeo e be e le terama ya Beibele.

Ge mantšu a pele a terama ya Beibele a be a kwagala tshepedišong ya modumo, batheetši ba ile ba makala. Ba ile ba arabela ka go opa magofsi, ba bantši ba bona ba sekišitše megokgo. Terama e be e bapalwa ka leleme la se-Mixe! Ge e fedile, ba bantši ba ile ba bontšha tebogo ya bona e kgolo bakeng sa tšhegofatšo ye yeo e bego e sa letelwa. Yo mongwe o itše: “E be e le ka lekga la pele ke kgona go kwešiša terama. E fihleletše pelo ya-ka.” Yo mongwe a re: “Gabjale nka hwa ke thabile ka gobane Jehofa o ntumeletše gore ke kgone go kwa terama ka segagešo.”

Seo se diregilego mesong yeo e be e le karolo ya maiteko a matla ao a sa tšwago go dirwa ke Dihlatse tša Jehofa kua Mexico bakeng sa go fihlelela batho ba setlogo ka ditaba tše dibotse tša Mmušo.—Mateo 24:14; 28:19, 20.

Jehofa o Kwele Dithapelo

Go na le batho ba setlogo ba ka godimo ga 6 000 000 kua Mexico—bao ba lekanego go ka bopa setšhaba sa bona ka noši, e lego setšhaba sa ditšo tše dintši tša maleme a 62 a fapanego. Le lengwe le le lengwe la maleme a lesome-hlano a maleme ao le bolelwa ke batho ba ka godimo ga 100 000. Batho ba setlogo ba ka godimo ga 1 000 000 ga ba bolele Sepaniši, e lego leleme la Mexico la semmušo. Le gona go bao ba bolelago Sepaniši, ba bantši ba ka kgona go ithuta therešo ya Beibele gabonolo ka segagabo bona. (Ditiro 2:6; 22:2) Ba bangwe ba ithutile Beibele gomme ka nywaga e mentši ba be ba e ba gona dibokeng tša Bokriste ka potego, lega go le bjalo kwešišo ya bona e be e lekanyeditšwe. Ka gona go ba le molaetša wa therešo ka segagabo bona e be e le taba yeo ba bego ba e rapelela ka nako e teletšana.

E le go lebeletšana le tlhohlo yeo, ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa kua Mexico ka 1999 e ile ya thoma go dira dithulaganyo tša go swara diboka tša phuthego ka maleme a setlogo. Dihlopha tša bofetoledi le tšona di ile tša hlongwa. Ka ngwaga wa 2000, terama ya kopano ya selete e ile ya bapalwa ka se-Maya gomme ka morago ya bapalwa ka maleme a mangwe a mmalwa.

Mogato o latelago e be e le wa go katana le go fetolela dithušo tša go ithuta Beibele tša Dihlatse tša Jehofa. Sa pele, poroutšha ya Thabela Bophelo Lefaseng ka mo go sa Felego! e ile ya fetolelwa ka se-Huave, se-Maya, se-Mazatec, se-Totonac, se-Tzeltal le se-Tzotzil. Dikgatišo tše dingwe tše oketšegilego di ile tša latela, go akaretša le phetolelo e tlwaelegilego ya Tirelo ya Rena ya Mmušo ka se-Maya. Le gona go ile gwa gatišwa dikhasete tša dikgatišo tše dingwe. E le go ruta batho ba setlogo go bala le go ngwala ka segagabo bona, poroutšha e nago le sehlogo se se rego Ithute go Bala le go Ngwala e fetolelwa ka tsela e swanelegelago go dirišwa tikologong ye. Dipuku tše di theilwego Beibeleng mo nakong ye di tšweletšwa ka maleme a setlogo a 15, gomme dikgatišo tše dingwe tše di oketšegilego di tla latela.

‘Go Dira Maiteko ka Moka’

Mošomo wa bofetoledi o be o se bonolo. Lebaka le lengwe ke gore go na le dipuku tše sego kae feela tša lefase tšeo di gatišitšwego ka maleme a setlogo a Mexico. Maemong a mantši, go hwetša dipukuntšu e be e le tlhohlo. Se sengwe gape ke gore go na le mebolelo e mentši malemeng a mangwe. Ka mohlala, ka se-Zapotec feela go na le bonyenyane mebolelo e mehlano e bolelwago. Mebolelo ye e fapana kudu mo e lego gore ma-Zapotec a tšwago mafelong a fapanego ga a kgone go kwešišana ge a bolela.

Go oketša moo, mo go se nago melao e hlamilwego ya polelo, bafetoledi ba swanetše go itlhamela melao ya bona. Se se nyaka gore go dirwe dinyakišišo tše dintši le gore go be le ditherišano. Ga go makatše gore ba bantši ba bona mathomong ba ile ba ikwa ka tsela yeo Élida, yo a tšwago sehlopheng sa go fetolela se-Huave, a ilego a ikwa ka gona! O a gopola: “Ge ke be ke laletšwa go ya ofising ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa kua Mexico go yo dira modiro wa bofetoledi, ke ile ka ikwa ka ditsela tše pedi—ke thabile e bile ke boifa.”

Le gona bafetoledi ba swanetše go ithuta bokgoni bja go diriša di-computer, go rulaganya le mekgwa ya botsebi ya bofetoledi. Ke therešo gore modiro wo e bile tlhohlo e kgolo go bona. Ba ikwa bjang ka wona? Gloria, e lego setho sa sehlopha seo se fetolelago se-Maya, o araba ka gore: “Ga re na mantšu a go hlalosa lethabo la rena la go ba le karolo modirong wa go fetolela dikgatišo tše di theilwego Beibeleng ka se-Maya, e lego leleme la rena la setlogo.” Le gona molebeledi wa Lefapha la Bofetoledi o bolela mabapi le bafetoledi gore: “Kganyogo ya go nyaka go ba le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng ka segagabo bona ke e matla kudu moo e lego gore ba dira maiteko ka moka bakeng sa go lebeletšana le tlhohlo ye ka katlego.” Na e bile mo go swanetšego maiteko?

“Ke a go Leboga, Jehofa!”

Tšhegofatšo ya Jehofa modirong wa tšhemong ya setlogo e bile e bonagalago. Palo ya bao ba bago gona dibokeng tša Bokriste le dikopanong e oketšegile. Ka mohlala, ka 2001, Dihlatse tše 223 tšeo di bolelago se-Mixe di ile tša kopana bakeng sa go bina Segopotšo sa lehu la Kriste. Lega go le bjalo, palo-moka ya bao ba bilego gona e be e le 1 674—palo yeo e fetago ya Dihlatse ka makga a šupa le seripa!

Batho ba bangwe bao ba amogelago therešo gabjale ba kgona go e kwešiša ka mo go swanetšego di sa tloga fase. Mirna o gopola seo se mo diragaletšego pele ga ge diboka di ka swarwa ka se-Maya. O re: “Ke ile ka kolobetšwa ka morago ga go ithuta Beibele ka dikgwedi tše tharo. Ke be ke tseba gore ke swanetše go kolobetšwa, eupša ke dumela gore ke be ke tloga ke sa kwešiše ditherešo tša Beibele gabotse kamoo ke bego ke swanetše go di kwešiša ka gona. Ke nagana gore lebaka ke gore leleme la-ka la setlogo ke se-Maya, gomme ke be ke sa kwešiše Sepaniši gabotse. Go ntšere nako gore ke kwešiše therešo e le ka kgonthe.” Lehono, yena le monna wa gagwe ba thabela go ba karolo ya sehlopha seo se fetolelago se-Maya.

Go bohle bao ba lego ka diphuthegong, ke lethabo le legolo go amogela dikgatišo ka segagabo bona. Ge poroutšha yeo e sa tšwago go fetolelwa ya Thabela Bophelo Lefaseng ka mo go sa Felego! e be e lokollwa ka se-Tzotzil, mosadi yo a bego a thomile go ba gona dibokeng tša Bokriste o ile a e gokarela gomme a bolela gore: “Ke a go leboga, Jehofa!” Dipego di bontšha gore barutwana ba bantši ba Beibele ba ile ba tšwela pele ganyenyane-ganyenyane go fihla kolobetšong, bagoeledi ba tapilego ba a tsošološwa, gomme bana babo rena ba bantši ba Bakriste gabjale ba ikwa ba swanelegela go amogela boikarabelo ka phuthegong. Beng ba dintlo ba bangwe ba ikemišeditše kudu go amogela dipuku tše di theilwego Beibeleng ka segagabo bona gotee le go ithuta tšona.

Tiragalong e nngwe, Hlatse e ile ya yo swara thuto ya Beibele, eupša morutwana o be a se gona gae. Ge monna wa gagwe a be a e-tla mojakong, e ile ya ithapela go mmalela poroutšha. O ile a araba ka gore: “Ga ke nyake selo.” Kgaetšedi yo o ile a mmotša ka se-Totonac gore poroutšha ye e be e le ka segagabo bona. Ge monna yo a e-kwa seo o ile a goga panka gomme a dula fase. Ge kgaetšedi a dutše a mmalela, o ile a dulela gore, “Seo ke therešo. Ee, seo ke therešo.” Gabjale o ba gona dibokeng tša Bokriste.

Kua Yucatán, monna yoo mosadi wa gagwe e lego Hlatse o be a ganetša therešo gomme ka dinako tše dingwe a mmetha ge a boa gae go tšwa dibokeng. Ge diboka di be di thoma go swarwa ka se-Maya, mosadi wa gagwe o ile a phetha ka go mo laletša. O ile a tla gomme a di thabela e le ka kgonthe. Gabjale o ba gona dibokeng ka mehla, o swarelwa thuto ya Beibele, gomme go molaleng gore ga a sa betha mosadi wa gagwe.

Monna yo a bolelago se-Totonac o ile a botša Dihlatse tše pedi gore le ka mohla ga se a ka a rapela ka gobane moruti wa Katholika o mmoditše gore Modimo o theetša feela dithapelo tša Sepaniši. Ge e le gabotse, o be a swanetše go lefa moruti gore a rapelele ma-Totonac. Dihlatse di ile tša hlalosa gore Modimo o theetša dithapelo tša maleme ka moka, gomme di ile tša mo nea poroutšha ya se-Totonac, yeo a ilego a e amogela ka lethabo le legolo.—2 Koronika 6:32, 33; Psalme 65:2.

“Kualtsin Tajtoua”

Ba thabišitšwe ke ditšwelopele tše, bagoeledi ba Mmušo ba bantši ba katanela go ithuta leleme la setlogo goba go kaonefatša tsebo yeo ba nago le yona ka le lengwe la ona. Se ka go lebanya ke seo se dirwago ke molebeledi wa tikologo yo a hlankelago diphuthego tše hlano tša se-Nahuatl tšeo di lego ka tikologong ya ka leboa ya Puebla. O hlalosa gore: “Bana bao ba bego ba tlwaetše go robala ka dibokeng ba phafogile kudu e bile ba theetša ka kelohloko ge ke bolela ka se-Nahuatl. Mafelelong a seboka se sengwe, mošemane wa nywaga e mene o ile a tla go nna gomme a re: “‘Kualtsin tajtoua’ (o bolela gabotse). Seo se ile sa ntira gore ke bone gore se se be se tloga se swanela maiteko.”

Ee, tšhemo ya batho bao ba bolelago leleme la setlogo e tloga e “šweufaletše xo bunwa,” gomme bohle bao ba tšeago karolo go yona ba ikwa ba kgothatšegile kudu. (Johane 4:35) Roberto, yo a bego a šoma go rulaganya dihlopha tša bofetoledi, o akaretša tše ka moka ka mantšu a: “E bile phihlelo e sa lebalegego go bona megokgo ya lethabo e elela difahlegong tša bana babo rena le dikgaetšedi ge ba dutše ba theetša therešo ka leleme la gabo bona la setlogo e bile ba e kwešiša. Go nagana ka se go ntira gore ke ikwe ke kgangwa ke sello.” Ka ntle le pelaelo, go thuša batho ba ba botegago gore ba thekge Mmušo go thabiša pelo ya Jehofa.—Diema 27:11.

[Lepokisi go letlakala 10]

Tsebana le ba Bangwe ba Bafetoledi

● “Batswadi ba-ka ba nthutile therešo ga e sa le go tloga ge ke kgona go gopola. Ka manyami, ge ke be ke e-na le nywaga e 11, tate o ile a tlogela phuthego ya Bokriste. Nywaga e mebedi ka morago, mma o ile a re tlogela. Ka ge be ke le yo mogolo go bana ba bahlano, ke ile ka swanelwa ke go rwala boikarabelo bja mma, gaešita le ge ke be ke sa dutše ke tsena sekolo.

● “Re ile ra thekgwa ka lerato ke bana babo rena le dikgaetšedi ba moya, eupša bophelo bo be bo le thata. Ka dinako tše dingwe ke be ke ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng se se ntiragalela? Ke sa le yo monyenyane kudu!’ E bile feela ka thušo ya Jehofa moo ke ilego ka kgona go lebeletšana le se ka katlego. Ka morago ga go aloga sekolong se se phagamego, ke ile ka ba modiredi wa nako e tletšego, gomme seo se ile sa nthuša kudu. Ge sehlopha sa bofetoledi sa se-Nahuatl se be se thongwa, ke ile ka laletšwa go ba karolo ya sona.

● “Gabjale tate o boetše ka phuthegong, gomme dikgaetšedi tša-ka le bana bešo ba hlankela Jehofa. Go dula ke botegela Jehofa e bile mo go swanetšego maiteko kudu. O šegofaditše lapa lešo kudu-kudu.”—Alicia.

● “Hlatse yeo e bego e tsena le nna ka klaseng e ile ya nea polelo ka mathomo a bophelo. Ke be ke se gona klaseng yeo gomme ke be ke tshwenyegile ka tlhahlobo, ka gona ke ile ka e kgopela gore e ntlhalosetše ka taba yeo. Ka mehla ke be ke ipotšiša lebaka leo ka lona batho ba hwago. Ge e be e ithapela go nnea puku ya Creation * le go ntshwarela thuto ya Beibele, ke ile ka amogela. Ke be ke kgomilwe kudu ke morero wa Mmopi le lerato la gagwe.

● “Ge ke feditše sekolo, ke ile ka bulegelwa ke sebaka sa go ba morutiši yo a rutago maleme a mabedi wa Sepaniši le se-Tzotzil. Eupša seo se be se tla nyaka gore ke hudugele kgole, ke rute mafelo-bekeng le gore ke se be gona dibokeng tša Bokriste. Go e na le moo, ke ile ka šoma ke le moagi. Tate, yo e bego e se Hlatse, o be a sa rate phetho ya-ka le gatee. Ka morago, ge ke be ke hlankela ke le modiredi wa mmulamadibogo, sehlopha sa go fetolela dipuku tšeo di theilwego Beibeleng ka se-Tzotzil se ile sa rulaganywa. Ke ile ka tutueletšega go ba karolo ya sona.

● “Ke kgona go bona gore go ba le dikgatišo ka segagabo bona go dira gore bana babo rena le dikgaetšedi ba ikwe ba tšeelwa godimo le go hlompšha. Seo ke se se kgotsofatšago kudu. Ke ikwa ke e-na le tokelo e kgolo kudu ya go ba le kabelo ye.”—Humberto.

● “Ge ke be ke e-na le nywaga e tshela, mma o ile a re tlogela. Nywageng ya-ka ya mahlalagading, tate o ile a thoma go ithuta le Dihlatse tša Jehofa. Ka letšatši le lengwe kgaetšedi yo mongwe o ile a ithapela go ntshwarela thuto ya Beibele yeo e bego e akaretša keletšo bakeng sa bafsa. Ke le mofsa wa mahlalagading yo a se nago mma, ke ile ka bona gore se e be e le seo ke tlogago ke se nyaka. Ke ile ka kolobetšwa ke e-na le nywaga e 15.

● “Ka 1999 tate o ile a bolawa ke batho ba bangwe ba šoro bao ba bego ba nyaka naga ya gagwe. Ke be ke le tlalelong. Ke ile ka swarwa ke kgateletšego e šoro ya monagano gomme ka bona gore nka se sa kgona go tšwela pele ke phela. Eupša ke ile ka tšwela pele ke rapelela matla go Jehofa. Molebeledi wa mosepedi le mosadi wa gagwe ba ile ba nkgothatša kudu. Go se go ye kae ke ile ka ba mmulamadibogo wa ka mehla.

● “Ka nako e nngwe ke ile ka bona batho ba bangwe bao ba bego ba sepetše diiri tše tshela gore feela ba kwe polelo ya metsotso e 20 ka se-Totonac, gaešita le ge karolo ka moka ya diboka e be e le ka Sepaniši seo ba bego ba sa se kwešiše. Ka gona, ke ile ka thaba ge ke be ke laletšwa go yo thuša go fetolela dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng ka se-Totonac.

● “Ke be ke tlwaetše go botša tate gore ke lorile ke hlankela ofising ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa. O ile a mpotša gore seo se ka se be bonolo go mosetsana yo a se nago molekane yo a lego nywageng ya-ka. O tla thaba gakaakang ge a boa gape ka tsogo gomme a hwetša gore ke ile ka kgona go dira bjalo, go fetolela dipuku tšeo di theilwego Beibeleng ka segagabo rena!”—Edith.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 28 Life—How Did It Get Here? By Evolution or by Creation? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa ka 1985.

[Caption on page 9]

Ditho tša sehlopha sa bofetoledi sa se-Tzotzil di boledišana ka lentšu leo go lego thata go le fetolela