Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ke ka baka la’ng Beibele e re motho o swanetše go goeletša ge a le kotsing ya go katwa?

Motho le ge e le ofe yoo a sa kago a lebeletšana le bošoro bja go gobošwa o šoro ke mokati le ka mohla a ka se kgone go kwešiša kamoo seo se ka senyago bophelo bja motho. Phihlelo yeo ke e boifišago o šoro go mohlaselwa moo e ka mo gateletšago bophelo bja gagwe ka moka. * Mosadi yo mofsa wa Mokriste yo a ilego a hlaselwa ke mokati nywaga e mentši e fetilego o re: “Mantšu a ka se kgone go hlalosa poifo e kgolo yeo ke bilego le yona bošegong bjoo, goba kgateletšego yeo ke ilego ka swanelwa ke go lebeletšana le yona ga e sa le go tloga ka nako yeo.” Ka mo go kwagalago, ba bantši ba kgetha gaešita le go se nagane ka taba ye e boifišago. Lega go le bjalo, kotsi ya go katwa ke selo sa kgonthe lefaseng le le kgopo.

Beibele ga e pheme go bolela ka ditaba tša go katwa le go ba kotsing ya go katwa tšeo di diregilego nakong e fetilego. (Genesi 19:​4-11; 34:​1-⁠7; 2 Samuele 13:​1-14) Eupša le gona e nea keletšo ya seo motho a swanetšego go se dira ge a le kotsing ya go katwa. Seo Molao o se bolelago ka taba ye se hwetšwa go Doiteronomio 22:​23-27. Se se akaretša maemo a mabedi. Sa mathomo, monna o hweditše mosetsana motseng gomme a robala le yena. Lega go le bjalo, mosetsana ga se a ka a goeletša goba a hlaba mokgoši bakeng sa gore a hwetše thušo. Mafelelong, o ile a bonwa molato “ka xobane a sa ka a hlaba mokxoši motseng.” Ge nkabe a ile a goeletša, batho ba lego kgaufsi ba ka be ba ile ba kgona go mo phološa. Tiragalong ya bobedi, monna o ile a hwetša mothepana nageng, moo a ilego “a mo kata a mo senya.” Ka go iphemela, mothepana ‘o ile a hlaba mokgoši eupša a se hlakodišwe ke motho.’ Ka go se swane le mosetsana wa tiragalong ya mathomo, ka mo go kwagalago gore mothepana yo ga se a ka a dumelelana le ditiro tša mohlasedi. O ile a mo ganetša ka matla, a goeletša gore a hwetše thušo, eupša o ile a fenywa. Go goeletša ga gagwe go ile gwa hlatsela gore e be e se mohlaselwa wa maitirelo; o be a se na molato wa tiro ya bobe.

Gaešita le ge Bakriste lehono ba se ka tlase ga Molao wa Moše, melao ya motheo e boletšwego nakong yeo e ba nea tlhahlo. Pego e lego ka mo godimo e gatelela bohlokwa bja go gana le go goeletša gore o hwetše thušo. Go goeletša ge o le kotsing ya go katwa go sa dutše go lebelelwa e le tsela e šomago. Setsebi se sengwe sa thibelo ya bosenyi se itše: “Ge mosadi a hlaselwa, sebetša sa gagwe se se kaone kudu e sa dutše e le lentšu la gagwe le le phagamego.” Go goeletša ga mosadi go ka gogela ba bangwe bao ba ka mo thušago, goba go ka tšhoša mohlasedi gomme gwa mo dira gore a tšhabe. Mosadi yo mongwe yo mofsa wa Mokriste yo a ilego a hlaselwa ke mokati o itše: “Ke ile ka goeletša ka lentšu la-ka ka moka, gomme o ile a boela morago. Ge a be a mpatamela gape, ke ile ka goeletša gomme ka tšhaba. Nakong e fetilego ke be ke dula ke nagana gore, ‘Go goeletša go ka nthuša bjang ge monna yo itšego wa digoba-goba a ntshwara gomme a naganne selo setee feela?’ Eupša ke ithutile gore go a šoma!”

Gaešita le tabeng e bohloko ya ge mosadi a fenywa gomme a katwa, go lwa ga gagwe le go goeletša gore a hwetše thušo ga se ga lefela. Ka mo go fapanego, se se bolela gore o dirile sohle seo a ka se kgonago go lebeletšana le mohlasedi wa gagwe. (Doiteronomio 22:​26) Go sa šetšwe go lebeletšana le bothata bjo, o sa dutše a ka ba le letswalo le le hlwekilego, boitlhompho le kgonthišetšo ya gore ke yo a hlwekilego pele ga mahlo a Modimo. Phihlelo ye e boifišago e ka mo tlogela a na le dintho tša maikwelo, eupša go tseba gore o dirile sohle seo a ka se kgonago go ganetšana le tlhaselo go tla mo thuša kudu go foleng ga gagwe ganyenyane-ganyenyane.

Go kwešišeng go šoma ga Doiteronomio 22:​23-27, re swanetše go lemoga gore pego ye e kopana ga e akaretše maemo ka moka a kgonegago. Ka mohlala, ga e bolele ka boemo bja ge mosadi yo a hlaselwago a sa kgone go goeletša ka baka la ge e le semuma, a idibetše goba a tšhogile kudu goba a sa kgone go goeletša ka ge molomo wa gagwe o thibilwe ka seatla goba ka theipi. Lega go le bjalo, ka ge Jehofa a kgona go lebelela mabaka a ka moka, go akaretša le maikemišetšo, ditabeng tše bjalo o šoma ka kwešišo le ka toka, ka gobane “ditsela tša gagwe ka moka ke toka.” (Doiteronomio 32:⁠4, NW) O lemoga seo se diragetšego e le ka kgonthe le maiteko ao mohlaselwa a a dirilego go lwantšhana le mohlasedi wa gagwe. Ka gona, mohlaselwa yo a sa kgonego go goeletša eupša a dirile sohle seo a ka se kgonago ka tlase ga maemo ao a ka tlogelela ditaba ka diatleng tša Jehofa.​—Psalme 55:​22; 1 Petro 5:⁠7.

Gaešita le ge go le bjalo, basadi ba bangwe ba Bakriste bao ba ilego ba hlaselwa gomme ba gobošwa ba kwešwa bohloko ka mehla ke maikwelo a go ba molato. Ge ba nagana ka seo se diragetšego, ba nagana gore ba ka be ba dirile se se oketšegilego go thibela tiragalo yeo. Lega go le bjalo, go e na le go ipea molato, bahlaselwa ba bjalo ba ka rapela Jehofa, ba kgopele thušo ya gagwe gomme ba be le kgodišego ka botho bja gagwe bjo lerato bjo bogolo.​—Ekisodo 34:⁠6; Psalme 86:⁠5.

Ka gona, basadi ba Bakriste bao ga bjale ba lebeletšanego le dintho tša maikwelo ka baka la go hlaselwa ke mokati ba ka kgodišega gore Jehofa o kwešiša ka mo go tletšego maikwelo a bohloko ao ba lebeletšanego le ona. Lentšu la Modimo le ba kgonthišetša gore: “Morêna ó kxaufsi le ba ’pelo di rôbexilexo; ó phološa meôya e kxobetsi.” (Psalme 34:​18) Thušo e oketšegilego ya go lebeletšana ka katlego le kgateletšego e tšwa go amogeleng kwešišo ya kgonthe le thekgo e botho ya badumedi-gotee le rena ka phuthegong ya Bokriste. (Jobo 29:​12; 1 Ba-Thesalonika 5:​14) Go feta moo, maiteko a mohlaselwa ka bowona a go tsepamišetša kgopolo dilong tše di nepagetšego a ka mo thuša go ba le “khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle.”​—Ba-Filipi 4:​6-⁠9.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Gaešita le ge sehlogo se se bolela ka bahlaselwa ba basadi, melao ya motheo yeo e ahla-ahlwago e šoma le go banna bao ba lego kotsing ya go katwa.