Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Re Ile ra Kgomarela Kabelo ya Rena

Re Ile ra Kgomarela Kabelo ya Rena

Phihlelo

Re Ile ra Kgomarela Kabelo ya Rena

KA GE GO ANEGA HERMANN BRUDER

Kgetho ya-ka e be e le bonolo: go hlankela nywaga e mehlano Sešoleng sa Nageng e Šele sa ma-Fora goba go golegwa kgolegong ya Morocco. Anke ke hlalose kamoo ke ilego ka tsena bothateng bjo bjo bogolo ka gona.

KE BELEGETŠWE kua Oppenau, Jeremane ka 1911, nywaga e meraro pele ga go phulega ga Ntwa ya I ya Lefase. Batswadi ba-ka e lego Joseph le Frida Bruder, ba be ba e-na le barwa le barwedi ba 17. Ke be ke le ngwana wa bona wa bo-13.

Ke gopola ke sa le yo monyenyane ke bogela sehlopha sa madira sa mmino wa diletšo se gwanta go theoša le setarata se segolo sa toropong ya gešo. Ke gogetšwe ke go gwanta ga bona ka tsela e bontšhago bophelo, ke ile ka šala bo-rammino morago go ya seteišeneng gomme ka fihla ka nako gore ke bone tate le banna ba bangwe bao ba aperego yunifomo ya mašole ge ba namela setimela. Ge setimela se tloga, basadi ba bangwe seteišeneng ba be ba lla. Kapejana ka morago ga moo, moruti wa rena o ile a nea thero e telele ka kerekeng gomme a bala maina a banna ba bane bao ba bego ba hwetše go lwela naga ya gabo bona. O ile a hlalosa gore: “Ga bjale ba legodimong.” Mosadi yo a bego a eme kgaufsi le nna o ile a idibala.

Tate o ile a swarwa ke bolwetši bja teng-kgolo ge a be a hlankela madireng a Russia. O ile a fihla gae a babja o šoro gomme kapejana o ile a amogelwa bookelong bja tikologong ya gešo. Moruti o ile a ntaela gore: “E-ya lefelong la go rapela leo le lego kgaufsi le mabitla gomme o rapele Thapelo ya Morena ga 50 le Thapelo ya Maria ga 50. Ke moka, tatago o tla fola.” Ke ile ka latela keletšo ya gagwe, eupša tate o ile a hwa letšatšing le le latelago. Ntwa e be e le phihlelo e bohloko kudu gaešita le go mošemane yo monyenyane.

Kamoo ke Hweditšego Therešo ka Gona

Go be go le thata go hwetša mošomo kua Jeremane nywageng ya magareng ga 1919 le 1939. Lega go le bjalo, ka morago ga ge ke tlogetše sekolo ka 1928, ke ile ka kgona go hwetša mošomo ke le mohlokomedi wa serapa kua Basel, Swit­zer­land.

Ka go swana le tate, ke be ke le Mokatholika yo a tiilego. Pakane ya-ka e be e le go hlankela ke le moitlami wa Capuchin kua India. Ge ngwanešo Richard, yoo ka nako yeo e bego e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa a e-kwa ka dithulaganyo tše, o ile a etela Switzerland ka mo go kgethegilego go tla go leka go nthibela. O ile a ntemoša ka kotsi ya go bota batho, kudu-kudu baruti, gomme a nkgothaletša go bala Beibele le go bota yona e nnoši. Go sa šetšwe go ba le dipelaelo ga-ka, ke ile ka hwetša Testamente e Mpsha gomme ka thoma go e bala. Ganyenyane-ganyenyane ke ile ka thoma go kwešiša gore bontši bja ditumelo tša-ka di be di sa dumelelane le dithuto tša Beibele.

Sontaga se sengwe ka 1933, ge ke be ke le legaeng la Richard kua Jeremane, o ile a ntsebiša banyalani bao e bego e le Dihlatse tša Jehofa. Ka go lemoga gore ke be ke bala Beibele, ba ile ba nnea kopi ya pukwana e nago le sehlogo se se rego The Crisis. * E be e šetše e le gare ga bošego ge mafelelong ke tlogela go bala pukwana yeo. Ke be ke kgodišegile gore ke hweditše therešo!

Dihlatse tša Jehofa tša kua Basel di ile tša nnea dibolumo tše pedi tša Studies in the Scriptures* gotee le dimakasine le dikgatišo tše dingwe. Ke kgahlišitšwe ke seo ke bego ke se bala, ke ile ka ya go moruti wa lefelong la gešo gomme ka kgopela gore leina la-ka le phumolwe pukung ya kereke. Moruti o be a befetšwe kudu gomme o ile a ntemoša gore ke be ke le kotsing ya go lahlegelwa ke tumelo ya-ka. Ge e le gabotse, ke be ke tloga ke sa lahlegelwa ke tumelo ya-ka. Ke be ke thoma go hlagolela tumelo ya kgonthe ka lekga la mathomo bophelong bja-ka.

Bana babo rena kua Basel ba be ba rulaganya leeto la go ya boboleding ka kua ga mollwane go ya Fora mafelo-bekeng ao. Yo mongwe wa bana babo rena o ile a ntlhalosetša ka tsela e botho gore ke be ke sa laletšwa ka gobane ke be ke sa tšwa go thoma go kopanela le phuthego. Ke sa nyamišwa ke seo, ke ile ka bontšha kganyogo e tseneletšego ya go thoma go dira boboledi. Ka morago ga go boledišana le mogolo yo mongwe, o ile a nkabela tšhemo kua Switzerland. E sa le mesong kudu ka Sontaga, ke ile ka ragela paesekele ya-ka gomme ka leba motseng o monyenyane wo o lego kgaufsi le Basel, ka mokotleng wa-ka wa go ya tirelong ke be ke swere dipuku tše 4, dimakasine tše 28 le diporoutšha tše 20. Ge ke fihla bontši bja badudi ba motseng ba be ba sa ile kerekeng. Lega go le bjalo, ka iri ya bo-11, mokotla wa-ka wa go ya tirelong o be o se na selo.

Ge ke be ke botša bana babo rena gore ke nyaka go kolobetšwa, ba ile ba boledišana le nna ka mo go tseneletšego gomme ba mpotšiša dipotšišo tše di tseneletšego mabapi le therešo. Ke be ke kgahlišitšwe ke phišego ya bona le go botegela Jehofa le mokgatlo wa gagwe ka go se kwanantšhe. Ka ge e be e le marega, ngwanabo rena o ile a nkolobetša ka pafong ka legaeng la mogolo. Ke gopola ke e-kwa lethabo leo le sa hlalosegego le matla a magolo a ka gare. E be e le ka 1934.

Go Šoma Kua Kingdom Farm

Ka 1936, ke ile ka kwa gore Dihlatse tša Jehofa di rekile karolo ya naga kua Switzerland. Ke ile ka ithapa go šoma ke le mohlokomedi wa serapa. Ke ile ka thaba, ge ke be ke laletšwa go šoma King­dom Farm kua Steffisburg, mo e ka bago dikhilomithara tše 30 go tloga Bern. Le gona, ge go be go kgonega ke be ke thuša ba bangwe ka mošomo wa bona Kingdom Farm. Bethele e nthutile bohlokwa bja go ba le moya wa tirišano.

Tiragalo ya bohlokwa nywageng ya-ka ge ke be ke le Bethele e bile ketelo ya Ngwanabo rena Rutherford kua Kingdom Farm ka 1936. Ge a be a bona bogolo bja ditamati tša rena le kamoo dibjalo tša rena di bego di tšweletša ka gona, o ile a myemyela gomme a bontšha gore o kgotsofetše. E be e le ngwanabo rena yo a rategago gakaakang!

Ge ke be ke hlanketše Kingdom Farm ka nywaga e fetago e meraro feela, go ile gwa balwa lengwalo nakong ya difihlolo leo le tšwago ntlong-kgolo ya Dihlatse tša Jehofa kua United States. Lengwalo le ile la gatelela go akgofa ga modiro wa boboledi gomme la fetišetša taletšo go batho le ge e le bafe bao ba bego ba rata go hlankela nageng e šele e le babulamadibogo. Ke ile ka ithapa ka go se dika-dike. Kabelo ya-ka e fihlile ka May 1939​—Brazil!

Ka nako yeo, ke be ke kopanela Phuthegong ya Thun, kgaufsi le Kingdom Farm. Ka Disontaga, sehlopha sa rena se be se e-ya go bolela kua Alps, leeto la diiri tše pedi ka paesekele go tloga Thun. Yo mongwe wa bao ba bego ba le sehlopheng e be e le Margaritha Steiner. Kapejana ke ile ka tlelwa ke kgopolo e nngwe: Na Jesu ga se a roma barutiwa ba gagwe ka babedi ka babedi? Ge ke be ke botša Margaritha ka go se šetše gore ke abetšwe go ya Brazil, o ile a bolela kganyogo ya gagwe ya go nyaka go hlankela moo go nyakegago thušo e kgolo. Re ile ra nyalana ka July 31, 1939.

Go Ema Lefelong le sa Letelwago

Re ile ra sesa go tloga Le Havre, Fora, go ya San­tos, Brazil mafelelong a August 1939. Mafelo a ka moka a bodulo a batho ba babedi a be a tšerwe, ka gona re ile ra swanelwa ke go sepela re arogane. Ge re le leetong, re ile ra amogela ditaba tša gore Great Britain le Fora di tsebišitše ntwa malebana le Jeremane. Sehlopha sa banamedi ba 30 sa Jeremane se ile sa arabela ka go opela kopelo ya setšhaba ya Jeremane. Se se ile sa befediša molaodi wa sekepe moo a ilego a fetoša ditsela gomme a ema Safi, Morocco. Banamedi bao ba bego ba na le mangwalo a go sepela a Jeremane ba be ba na le metsotso e mehlano gore ba fologe. Seo se be se akaretša le rena.

Re ile ra swarwa letšatši ka moka seteišeneng sa maphodisa gomme ka morago ra tlatšwa ka gare ga pese ya kgale yeo e teka-tekago gomme ra išwa kgolegong kua Marrakech, mo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 140. Go ile gwa latela matšatši a thata. Disele tša rena di be di tletše wa go falala e bile di fsifetše. Ntlwana ya batho bohle​—molete mo lebatong​—e be e dula e thibane. Yo mongwe le yo mongwe o be a newa mokotla wa ditšhila gore a robale go ona, gomme bošego magotlo a be a re kokona dipotongwane. Re be re newa dijo gabedi ka letšatši ka gare ga bolekana bjo bo hlagetšego.

Molaodi wa madira o ile a hlalosa gore ke be ke tla lokollwa ge e ba nka dumela go hlankela lebaka la nywaga e mehlano Sešoleng sa Nageng e šele sa ma-Fora. Go gana ga-ka go ile gwa dira gore ke be boemong bjo bo ka hlaloswago e le bjo bo šiišago kudu ka diiri tše 24. Bontši bja nako ye ke e feditše ke rapela.

Ka morago ga matšatši a seswai, balaodi ba kgolego ba ile ba ntumelela go bona Margaritha gape. E be e le yo mosesane kudu, gomme o ile a lla ka mo go sa laolegego. Ke ile ka dira sohle seo nka se kgonago go mo kgothatša. Re ile ra botšološišwa gomme ra romelwa Casablanca ka setimela, moo Margaritha a ilego a lokollwa. Ke ile ka romelwa kampeng ya kgolego kua Port Lyau­tey (ga bjale ke Kenitra), mo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 180. Moemedi wa Swit­zer­land o ile a eletša Margaritha gore a boele Swit­zer­land, eupša o ile a gana ka potego e sa kwanantšhego go ntlogela. Dikgweding tše pedi tša ge ke be ke le Port Lyautey, o be a tloga Casablanca letšatši le lengwe le le lengwe go tla go nketela le go ntlišetša dijo.

Ngwaga pele ga moo, Dihlatse tša Jehofa di be di lokolotše puku e nago le sehlogo se se rego Kreuzzug gegen das Christentum (Ntwa ya Bodumedi Malebana le Bokriste) bakeng sa go gogela tlhokomelo ya setšhaba go go se tšee karolo ga Dihlatse mmušong wa Nazi. Ge ke be ke le kampeng ya kgolego, ofisi ya lekala la Dihlatse tša Jehofa kua Bern e ile ya ngwalela balaodi ba Fora lengwalo, ka gare ga lona ba tsenya puku yeo ka maiteko a go hlatsela gore re be re se ma-Nazi. Margaritha le yena o ile a dira modiro o retegago ka go etela balaodi ba mmušo gomme a leka go ba kgodiša ka go se be le molato ga rena. Mafelelong, re ile ra amogela tumelelo ya go tloga Morocco mafelelong a 1939.

E bile feela ka morago ga go ema Brazil gape moo re ilego ra lemoga gore dikepe tša ntwa tša ka fase ga meetse tša Jeremane di be di hlasela ditsela tše di sesanyana tša dikepe kua Atlantic gomme re be re le bahlaselwa ba bagolo. Gaešita le ge sekepe sa rena sa Jamaique e be e le sekepe sa barekiši, se be se na le dithunya hlogong le moseleng. Mosegare, molaodi wa sekepe o be a sesiša sekepe ka mokgwa wa manyoke-nyoke gomme a betša dithuthupi ka go se kgaotše. Bošego re be re dula lefsifsing go phema gore ma-Jeremane a se ke a re bona. Re be re imologile gakaakang ge mafelelong re fihla lebopong la Santos, Brazil, ka February 6, 1940, dikgwedi tše fetago tše hlano ka morago ga ge re tlogile Yuropa!

Go Boela Kgolegong

Kabelo ya rena ya mathomo ya boboledi e bile Montenegro, toropo e lego ka borwa bja mmušo wa Rio Grande do Sul wa Brazil. Go bonala balaodi ba kereke ba be ba šetše ba boditšwe ka go tla ga rena. Ka morago ga ge re be re le boboleding ka diiri tše pedi feela, maphodisa a ile a re swara gomme a tšea direkhoto tša rena tša keremafomo tšeo di bego di na le dithero tša Beibele, dipuku tša rena ka moka gaešita le mekotla ya rena ya go ya tirelong yeo re e rekilego kua Morocco e dirilwego ka letlalo la kamela. Moruti le modiredi yo a bolelago Sejeremane ba be ba re letetše seteišeneng sa maphodisa. Ba ile ba theetša ge molaodi wa maphodisa a bapala e nngwe ya dipolelo tša Ngwanabo rena Rutherford keremafomong ya rena, yeo le yona a bego a re tšeetše yona. Ka ntle le pelaelo Ngwanabo rena Rutherford o be a sa hlahlathe! Ge go tliwa karolong yeo e bego e bolela ka Vatican, moruti o ile a bela gomme kapejana a tloga.

Ka kgopelo ya mopišopo wa Santa Maria, maphodisa a ile a re romela Pôrto Alegre, motse-mošate. Kapejana Margaritha o be a lokolotšwe gomme o ile a tsoma thušo lefelong la baeletši ba ma-Switzerland. Moeletši o ile a šišinya gore a boele Switzerland. Le gona mo gape o ile a gana go ntlogela. Ka mehla Margaritha e be e le mogwera yo a tlogago a botega ka go se kwanantšhe. Matšatši a masome a mararo ka morago ke ile ka botšološišwa gomme ka lokollwa. Lephodisa le ile la re nea kgetho: go tloga nageng pele ga ge go fela matšatši a lesome goba “go lebeletšana le mafelelo.” Ka tšhišinyo e tšwago ntlong-kgolo, re ile ra ya Rio de Janeiro.

“Bala Karata ye hle”

Go sa šetšwe go tsena ka tsela ye e sa kgahlišego tšhemong ya Brazil, re be re thabile gakaakang! Go feta moo, re be re phela, mekotla ya rena e be e tletše ka dipuku gape, gomme re be re swanetše go bolela Rio de Janeiro ka moka ga yona. Eupša re be re tla bolela bjang ka tsebo ya rena e lekanyeditšwego ya Sepotokisi? Ka go diriša karata ya bohlatse. Polelwana ya mathomo ya Sepotokisi yeo re ithutilego go e diriša modirong wa boboledi e bile “Por favor, leia este cartão” (“Bala karata ye hle”). Gomme karata e bile le katlego e kaakang! Ka kgwedi e tee re ile ra aba dipuku tše 1 000. Ka morago ba bantši bao ba ilego ba amogela dipuku tša rena tša Beibele ba ile ba amogela therešo. Go bolela therešo, dikgatišo tša rena di neile bohlatse bjo bo atlegago kudu go feta kamoo re bego re ka dira ka gona. Se se ile sa gatelela ka go nna bohlokwa bja go nea batho bao ba thabelago dikgatišo tša rena.

Ka nako yeo Rio de Janeiro e be e le motse-mošate wa Brazil, gomme molaetša wa rena o be o amogelega ka mo go kgethegilego meagong ya mmušo. Ke bile le tokelo ya go nea bohlatse go letona la tša ditšhelete le go letona la tša madira. Ditiragalong tše, ke ile ka bona bohlatse bjo bo bonagalago gabotse bja go šoma ga moya wa Jehofa.

Nakong e nngwe, ge ke be ke nea bohlatse lefelong leo le lego bogareng bja Rio, ke ile ka tsena moagong wa Kgoro ya Toka. Ka tsela e itšego ke ile ka ikhwetša ka phapošing ke dikologilwe ke banna bao ba aperego boso, gare ga seo se bego se bonagala e le tirelo ya poloko. Ke ile ka batamela monna yo a bego a bonagala a fapane le ba bangwe gomme ka mo nea karata ya-ka ya bohlatse. E be e se poloko. Ge e le gabotse ke be ke šitišitše molato kgorong ya tsheko, gomme ke be ke bolela le moahlodi. A sega, o ile a botša baleti gore ba se ke ba dira selo. Ka botho o ile a amogela kopi ya puku ya Children * gomme a neela. Ge ke e-tšwa, yo mongwe wa baleti o ile a ntaetša tsebišo yeo e bonagalago mojakong e rego: Proibida a entrada de pessoas estranhas (Batho Bao ba sa Tsebjego ga ba Dumelelwe).

Tšhemo e nngwe yeo e bego e na le tšweletšo e be e le ya lebopong. Lebakeng le lengwe, ke ile ka gahlana le mosesiši yo a ilego a amogela dipuku pele ga ge a ka boela lewatleng. Ka morago re ile ra gahlana kopanong. Lapa la gagwe ka moka le be le amogetše therešo, gomme le yena ka noši o be a dira tšwelopele e botse. Seo se ile sa re thabiša kudu.

Lega go le bjalo, ga se dilo ka moka tšeo di bego di sepela ka go thelela. Visa ya rena ya dikgwedi tše tshela e ile ya felelwa ke nako, gomme re be re lebeletšane le kgonagalo ya go hudušwa. Ka morago ga ge re ngwaletše ntlong-kgolo ka boemo bja rena, re ile ra amogela lengwalo le lerato go tšwa go Ngwanabo rena Rutherford, a re kgothaletša gore re kgotlelele le go re nea ditšhišinyo tša seo re swanetšego go se dira. Kganyogo ya rena e be e le go dula Brazil, gomme mafelelong ka thušo ya ramolao re ile ra hwetša visa ya sa ruri ka 1945.

Kabelo ya Lebaka le le Telele

Lega go le bjalo, pele ga moo, morwa wa rena Jonathan o ile a belegwa ka 1941, Ruth ka 1943 gomme Esther ka 1945. E le gore ke hlokomele dinyakwa tša lapa la rena le le golago, ke ile ka swanela ke go šoma mošomo wa boiphedišo. Margaritha o ile a tšwela pele ka modiro wa boboledi wa nako e tletšego go fihla ngwana wa rena wa boraro a belegwa.

Go tloga mathomong, re ile ra šoma gotee re le lapa modirong wa boboledi toropong, diteišeneng tša setimela, ditarateng le mafelong a kgwebo. Mašegong a Mekibelo re be re aba Morokami le Phafoga! re le lapa, gomme tše e be e le ditiragalo tše di thabišago ka mo go kgethegilego.

Ngwana yo mongwe le yo mongwe o be a na le mediro ya letšatši le letšatši yeo a bego a swanetše go e dira ka gae. Jonathan o be a ikarabela ka go hlwekiša setofo le khitšhi. Banenyana ba be ba hlwekiša setšidifatši, ba fsiela lebala le go re pholišetša dieta. Se se ba thušitše go ithuta go ba le thulaganyo le go hlagolela moya wa go ithapa. Lehono, bana ba rena ke diroto tšeo di hlokomelago magae a tšona le dithoto tša bona gabotse, e lego seo se dirago gore nna le Margaritha re thabe kudu.

Le gona re be re letetše gore bana ba itshware gabotse dibokeng. Pele ga ge seboka se thoma, ba be ba e-nwa meetse gomme ba e-ya ntlwaneng. Dibokeng Jonathan o be a dula ka go le letshadi la-ka, Ruth a dula ka go le letona, go latela Mar­ga­ri­tha gomme ka go le letona la gagwe go dula Esther. Se se ba thušitše go tsepamiša kgopolo le go ja dijo tša moya go tloga e sa le ba banyenyane.

Jehofa o šegofaditše maiteko a rena. Bana ba rena ka moka ba tšwela pele go hlankela Jehofa ka potego gomme ba tšea karolo ka lethabo modirong wa boboledi. Ga bjale Jonathan o hlankela e le mogolo Phuthegong ya Novo Méier, Rio de Janeiro.

Ka 1970, bana ba rena ka moka ba be ba le lenyalong gomme ba tlogile gae, ka gona nna le Margaritha re ile ra phetha ka go hudugela moo go nyakegago thušo e kgolo. Lefelo la mathomo leo re ilego ra ya gona e bile Poços de Caldas, kua Minas Gerais State, leo ka nako yeo le bego le na le sehlopha se senyenyane sa bagoeledi ba Mmušo ba 19. La mathomo ge ke be ke bona lefelo la bona la diboka ke ile ka nyama​—phapoši ya ka tlase ga moago yeo e se nago mafasetere yeo e bego e nyaka go lokišwa kapejana. Kapejana, re ile ra thoma go nyaka Holo ya Mmušo e swanelegago gomme go se go ye kae ra hwetša moago o kgahlišago tikologong e botse. Seo se ile sa dira phapano gakaakang! Nywaga e mene le seripa ka morago, palo ya bagoeledi e ile ya oketšega go fihla go ba 155. Ka 1989 re ile ra hudugela Ara­rua­ma, kua Rio de Janeiro, moo re hlanketšego ka nywaga e senyane. Nakong ye re ile ra hlatsela go thongwa ga diphuthego tše pedi tše difsa.

Go Putswa ka Baka la go Kgomarela Kabelong ya Rena

Ka 1998, mathata a tša maphelo le kganyogo ya go ba kgaufsi le bana ba rena di ile tša dira gore re hudugele São Gonçalo, Rio de Janeiro. Ke sa dutše ke hlankela fao ke le mogolo wa phuthego. Re dira sohle seo re ka se kgonago go tšea karolo ka mehla modirong wa boboledi. Margaritha o thabela go nea bohlatse go batho mabenkeleng a kgaufsi, gomme ka botho phuthego e re file tšhemo e lego kgaufsi le legae la rena, e lego seo se dirago gore go be bonolo go rena go bolela ge boemo bja rena bja maphelo bo dumela.

Ga bjale nna le Margaritha re bile bahlanka ba ineetšego ba Jehofa ka nywaga e fetago e 60. Re iponetše ka noši gore ‘ga go na seo se ka re aroganyago le lerato la Modimo le lego go Kriste Jesu Mong a rena, e ka ba magoši, le ge e ka ba tša mehleng ya bjale, goba tše di sa tlogo tla, le ge e le matla-mang, le ge e ka ba tša kwa legodimong goba tša kwa tlase le ge e le sebopya-mang.’ (Ba-Roma 8:​38, 39) Gomme e bile lethabo gakaakang go hlatsela go kgoboketšwa ga “dinku tše dingwê,” tšeo di nago le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego lefaseng le phethagetšego, leo le dikologilwego ke tlholo e botse ya Modimo! (Johane 10:​16) Ge re be re fihla ka 1940, Rio de Janeiro e be e na le phuthego e tee feela le bagoeledi ba 28. Lehono go na le diphuthego tše ka bago 250 le bagoeledi ba Mmušo ba ka godimo ga ba 20 000.

Go bile le dinako tšeo ka tšona re ka bego re ile ra boela malapeng a gabo rena kua Yuropa. Eupša kabelo ya rena e tšwago go Jehofa e mo Brazil. Re thabile gakaakang gore re e kgomaretše!

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 11 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa eupša ga e sa gatišwa.

^ ser. 33 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa eupša ga e sa gatišwa.

[Seswantšho go letlakala 21]

Kua Kingdom Farm, Steffisburg, Switzerland, mafelelong a bo-1930 (Ke kgole ka go le letshadi)

[Seswantšho go letlakala 23]

Pejana ga lenyalo la rena ka 1939

[Seswantšho go letlakala 23]

Casablanca ka bo-1940

[Seswantšho go letlakala 23]

Re dira boboledi re le lapa

[Seswantšho go letlakala 24]

Go tšea karolo ka mehla bodireding lehono