Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Tsoma Bao ba Swanelegago Kua Kenya

Go Tsoma Bao ba Swanelegago Kua Kenya

Go Tsoma Bao ba Swanelegago Kua Kenya

KENYA ke naga ya botse bjo bogolo bja tlhago. Dithokgwa tše di metšego gabotse, melala e megolo e bulegilego, maganata a fišago ka go fetišiša le dithaba tšeo di apešitšwego ke lehlwa ke tšeo di kgabišago naga ye e kgahlišago. Ke legae la dikgokong tše fetago milione le ditšhukudu tše di lego kotsi. Motho a ka ba a bona le mehlape e megolo ya dithutlwa e sepela go phatša mafelo a bjang.

Dibopiwa tša lefaufaung le tšona ke tše dintši, go tloga ka manong a matla a akalalago go ya go dimiriate tša dinonyana tša melotšana e bosana tša mebala-bala tšeo di dirago melotšana ya tšona e bosana ya lethabo. Le gona ke mang a ka se hlokomelego ditlou le ditau? Dilo tše di bonwago le medumo tša Kenya ke tšeo di sa lebalegego.

Lega go le bjalo, go na le modumo o mongwe wo o kwewago nageng ye e botse ka moka. Ke modumo wa mantšu a dikete a tsebatšago molaetša wa kholofelo. (Jesaya 52:⁠7) Mantšu a a fihlelela batho go tšwa melokong le malemeng a ka godimo ga 40. Ka kgopolo ye, Kenya gape ke naga ya botse bja moya.

Bontši bja batho ba Kenya ba sekametše bodumeding gomme ba rata go ahla-ahla ditaba tša moya. Go sa šetšwe se, go hwetša batho bao go ka boledišanwago le bona go itlhatsetše e le tlhohlo, ka gobane Kenya go swana le dinaga tše dingwe tše dintši, e a fetoga.

Maemo a thata a tša boiphedišo a gapeleditše ba bantši go beakanya tsela ya bona ya bophelo. Basadi bao ka tlwaelo ba bego ba šoma ka gae, ga bjale ba šoma ka diofising goba ka thoko ga ditsela ba rekiša dienywa, merogo, dihlapi le diroto tšeo di logilwego. Banna ba šoma diiri tše telele tšeo di lapišago bakeng sa go leka go hlokomela malapa a bona. Gaešita le bana, ba šušukile diphuthelwana tša ditokomane tše di gadikilwego le mae ao a bedišitšwego ka matsogwana a bona a manyenyane, ba sepela ditarateng ba rekiša dilo tša bona. Ka baka la se, ke batho ba mmalwa bao ba hwetšwago ka gae mosegare. Boemo bjo bo dirile gore go nyakege gore bagoeledi ba ditaba tše dibotse tša Mmušo ba dire diphetogo.

Diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa di ile tša eletšwa gore di lebiše tlhokomelo kudu bathong bao ba sego gona magaeng a bona, bao ba swaregilego ka mediro ya bona ya letšatši le letšatši, gotee le go bagwera, ba leloko, batho ba kgwebo le bašomi-gotee. Banababo rena ba ile ba arabela, ba bolela le batho le ge e le kae moo ba ka hwetšwago gona. (Mateo 10:​11) Na boiteko bjo bja go katološa bo bile le mafelelo a mabotse? Ee, go bile bjalo! Ela hloko mehlala e mengwe.

Ba Leloko​—⁠Magagabo Rena Bao re Nago le Tswalano ya Kgaufsi Kudu le Bona

Motse-mošate wa Kenya e lego Nairobi, o na le badudi ba e ka bago ba dimilione tše tharo. Ka bohlabela bja motse go be go dula molaodi wa madira yo a rotšego modiro yoo ka nako e telele a bego a sa rate Dihlatse tša Jehofa ka kakaretšo, gaešita le ge se se mo nyamišitšego kudu e bile gore morwa wa gagwe e be e le Hlatse. Ka February e nngwe molaodi yo a rotšego modiro o ile a sepela dikhilomithara tše 160 go ya legaeng la morwa kua Rift Valley toropong ya Nakuru. Ge a be a etile, morwa o ile a mo fa mpho​—⁠puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego.* Tate o ile a e amogela ke moka a tloga.

Ge a fihla gae, yo e bego e le molaodi o ile a fa mosadi wa gagwe puku, yoo a ilego a thoma go e bala, a sa lemoge gore e gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa. Ganyenyane-ganyenyane, therešo ya Beibele e ile ya thoma go mo kgoma pelong, gomme o ile a abelana tsebišo le monna wa gagwe. Ka baka la go rata go tseba, monna le yena o ile a thoma go bala puku. Ge ba be ba lemoga gore mogatiši wa yona ke mang, ba ile ba phetha ka gore ba be ba sa botšwe therešo ka Dihlatse tša Jehofa. Ba ile ba ikgokaganya le Dihlatse tša lefelong leo, gomme go ile gwa thongwa thuto ya Beibele. Ka go ipalela puku, ba ile ba lemoga gore go diriša goba go rekiša motšoko ga se tsela ya Bokriste. (Mateo 22:​39; 2 Ba-Korinthe 7:⁠1) Ka ntle le go dika-dika, ba ile ba lahla metšoko ka moka yeo e bego e le lebenkeleng la bona. Ka morago ga dikgwedi tše sego kae ba ile ba swanelegela go ba bagoeledi ba sa kolobetšwago, gomme go se go ye kae ba ile ba kolobetšwa kopanong ya selete.

Ditlakala di Enywa Lehumo

Dikarolong tše dingwe tša selete sa motse-mošate, go na le metsana e mengwe e phatlaletšego yeo e nago le batho ba dikete tše makgolo. Mo motho o hwetša methaladi e mentši ya magae ao a agilwego ka mmu, kota, ditsekana tša tšhipi goba masenke. Ge mošomo diintasetering le difeketoring o hlokwa, batho ba itirela mešomo. Bašomi ba Jua kali (“letšatši le bogale” ka Seswahili) ba šoma letšatšing, ba dira diramphašane ka dithaere tša kgale tša dikoloi goba mabone a parafene ka ditšhitswana tšeo di lahlilwego. Ba bangwe ba ferehla mekgobong ya ditlakala le ka dithining tša ditlakala ba nyaka pampiri, ditšhitswana le mapotlelo bakeng sa go yo hlwekišetšwa go dirišwa gape.

Na ditlakala di ka enywa lehumo? Ee! Ngwanabo rena yo mongwe o gopola gore: “Monna wa senatla, yo a sa kgahlišego le yo a bonagalago a le šoro yo a swerego mokotla o mogolo wa polasetiki wo o tletšego dikuranta le dimakasine tše di lahlilwego o be a sepela mabaleng a Holo ya rena ya Kopano. Ka morago ga go mpotša gore leina la gagwe ke William, o ile a botšiša gore: ‘Na o na le ditokollo tša morago bjale tša Morokami?’ Ke be ke tšhogile, ke ipotšiša gore o ikemišeditše eng. Ge ke be ke mmontšha dikopi tše hlano tša makasine, o ile a di lebelela ka go latelelana gomme a re: ‘Ke tla di tšea ka moka ga tšona.’ Ke maketše, ke ile ka boela ka phapošing ya-ka gomme ka boa le puku ya O ka Phela ka mo go sa Felego Paradeiseng mo Lefaseng. * Ke ile ka mo mmontšha seswantšho sa Paradeise gomme ka mo hlalosetša gore re ithuta Beibele le batho ka ntle le tefo. Ka morago ke ile ka šišinya gore: ‘William, ke ka baka la’ng o sa tle gosasa, gomme re tle re thome go ithuta?’ O ile a dira feela bjalo!

“Ka Sontaga se sengwe o ile a tla dibokeng ka lekga la mathomo. Letšatšing leo ke be ke nea polelo ya phatlalatša. Ge William a tsena, o ile a gaša mahlo go batheetši kapejana, a mpona ke le sethaleng, gomme a tšwa a tšhaba ka holong. Ka morago ke ile ka mmotšiša lebaka leo le mo dirilego gore a dire seo. O ile a araba ka dihlong ka gore: ‘Batho ba be ba hlwekile kudu. Ke ile ka tšhoga.’

“Ge William a gatela pele thutong ya gagwe, therešo ya Beibele e ile ya thoma go fetoša bophelo bja gagwe. O ile a hlapa, a kota moriri, a apara diaparo tše di hlwekilego le tša bothakga, gomme go se go ye kae o be a šetše a e-⁠ba gona ka mehla dibokeng. Ge puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego e be e lokollwa, re ile ra thoma go ithuta yona. Go sa dutše go le bjalo, o be a šetše a neile dipolelo tše pedi Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo e bile e le mogoeledi yo a sa kolobetšwago. Ke be ke thabile kudu go mo amogela bjalo ka ngwanešo wa moya ge a be a kolobetšwa letšatšing le le kgethegilego la kopano.”

Ke kae la mathomo moo William a ilego a bona mohola wa makasine wa Morokami? “Ke ile ka hwetša ditokollo tše dingwe ka gare ga dipampiri tšeo di bego di lahlilwe ditlakaleng.” Ee, o ile a hwetša lehumo ka tsela yeo e bego e sa letelwa!

Go Nea Bohlatse Mošomong

Na re dula re phafogetše dibaka tša go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago mešomong ya rena? James, mogolo phuthegong ya Nairobi o ile a hwetša therešo ya Beibele ka mokgwa woo. Ka morago, o ile a ba le bokgoni bja go diriša mokgwa wo bakeng sa go fihlelela ba bangwe. Ka mohlala, lebakeng le lengwe James o ile a bona mošomi-gotee le yena a tsena ka ofising a apere petšhe e nago le mantšu a rego “Jesu o a Phološa.” Ka go ekiša moebangedi Filipi, James o ile a botšiša mošomi-gotee le yena gore: “Na o kwešiša e le ka kgonthe seo se bolelwago ke mantšu ao?” (Ditiro 8:​30) Potšišo yeo e ile ya bula poledišano e botse. Thuto ya Beibele e ile ya thongwa gomme ka morago monna o ile a kolobetšwa. Na James o ile a atlega ka ba bangwe? Anke a hlalose:

“Nna le Tom re be re šoma khamphaning e tee. Gantši re be re sepela gotee ka pese ya bašomi. Mesong e mengwe, go ile gwa direga gore re dule gotee. Ke be ke bala e nngwe ya dipuku tša rena, gomme ke ile ka e swara ka mokgwa woo ke ilego ka kgonthišega gore Tom o e bona gabotse. Bjalo ka ge ke be ke holofetše, kgahlego ya gagwe e ile ya tanyega, gomme ka lethabo ke ile ka mo adima puku ya-ka. O be a kgahlilwe kudu ke seo a se badilego gomme a dumela go ba le thuto ya Beibele. Ga bjale yena le mosadi wa gagwe ke bahlanka ba kolobeditšwego ba Jehofa.”

James o tšwela pele ka gore: “Nakong ya maikhutšo a mosegare khamphaning ya rena, go atiša go ba le dipoledišano tše di kgahlišago kudu. Ke ka nako yeo ka yona ke ilego ka kopana le Ephraim le Walter dinakong tše di sa swanego. Bobedi bja bona ba be ba tseba gore ke Hlatse. Ephraim o be a e-⁠na le kgahlego ya go kwešiša lebaka leo ka lona go bego go e-⁠na le kganetšo e kaakaa malebana le Dihlatse tša Jehofa. Walter o be a e-⁠na le dipotšišo mabapi le phapano magareng ga Dihlatse le madumedi a mangwe. Bobedi bja bona ba ile ba kgotsofatšwa kudu ke dikarabo tša Mangwalo tšeo ke ilego ka ba nea tšona gomme ba dumela go ithuta. Ephraim o ile a dira tšwelopele ka lebelo. Ge nako e dutše e tšwela pele, yena gotee le mosadi wa gagwe ba ile ba neela maphelo a bona go Jehofa. Ga bjale o hlankela bjalo ka mogolo, gomme mosadi wa gagwe ke mmulamadibogo wa go thuša. Lega go le bjalo, Walter o ile a lebeletšana le kganetšo e šoro kudu moo a ilego a ba a lahla dipuku tša gagwe tša go ithuta. Lega go le bjalo, ka baka la go phegelela ga-ka, o ile a thomološa thuto ya gagwe. Le yena ga bjale o thabela tokelo ya go hlankela bjalo ka mogolo.” Ka kakaretšo, batho ba 11 ba bile Bakriste ba therešo ka gobane James o ile a diriša dibaka tša go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago mošomong wa gagwe.

Mafelelo a Makatšago Kudu

Motseng o monyenyane mabopong a Letsheng la Victoria, bagwera le ba leloko ba ile ba bokana tirelong ya poloko. Gare ga balli go be go e-⁠na le Hlatse e tšofetšego. O ile a batamela morutiši wa sekolo yo a bitšwago Dolly gomme a mo hlalosetša boemo bja bahu le morero wa Jehofa wa go fediša lehu ka mo go sa felego. Ka go lemoga karabelo ya gagwe e kgahlišago, o ile a mo kgonthišetša gore: “Ge o boela motseng wa geno, yo mongwe wa baromiwa ba rena o tla go etela gomme a go ruta Beibele.”

Motse wa gabo Dolly ke wa boraro ka bogolo go metse ya Kenya. Ke baromiwa ba bane feela ba Dihlatse bao ba bego ba hlankela moo ka nako yeo. Ge e le gabotse ngwanabo rena yo a godilego ga se a ka a tsebiša le ge e le ofe wa baromiwa gore a etele Dolly. O be a na le kholofelo e tiilego ya gore go tla direga ka mokgwa woo. Gomme go ile gwa direga! Ka nako e nyenyane, kgaetšedi wa moromiwa o ile a kopana le Dolly gomme a thoma thuto le yena. Dolly ga bjale o kolobeditšwe, morwedi wa gagwe yo monyenyane o ngwadišitše Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo, gomme barwa ba gagwe ba babedi le bona ba kolobeditšwe. O ile a thabela go ya Sekolong sa Tirelo ya Bobulamadibogo.

Go Hlokomela Koketšego

Go gatelela bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago go dirile gore ba dikete ba oketšegilego ba kgone go kwa ditaba tše dibotse kua Kenya. Bagoeledi ba ka godimo ga 15 000 ga bjale ba swaregile modirong wo o bohlokwa-hlokwa, gomme ba ka godimo ga 41 000 ba bile gona Segopotšong sa lehu la Kriste ngwagola. Kenya ka moka ga yona, palo ya bao ba bago gona dibokeng ka mehla gantši ke palo e ipoeleditšego gabedi ya bagoeledi ba Mmušo. Se se ile sa tšweletša go nyakega ga Diholo tša Mmušo tše di oketšegilego.

Diholo tša Mmušo di a agwa bobedi metseng e megolo le mafelong a kgole. E nngwe ya tše e toropong e lego lekatana ya Samburu yeo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 320 go ya ka leboa-bohlabela la Nairobi. Ka 1934, toropo e ile ya reelwa Maralal, yeo e bolelago “go phadima” ka polelo ya Samburu, ka gobane marulelo a mathomo a masenke a dirišitšwego fao a be a phadima letšatšing. Nywaga e 62 ka morago moago o mongwe o nago le marulelo a masenke o ile wa agwa kua Maralal. Le wona o a “phadima” le go “bekenya” ka gobane ke lefelo la borapedi bja therešo la lefelong leo.

Bagoeledi ba 15 ba ile ba dira maiteko a kgahlišago a go aga Holo ya Mmušo ya mathomo karolong ye e lego lekatana ya Kenya. Ditšhelete di be di lekanyeditšwe, ka gona banababo rena ba ile ba swanela ke go ithekga ka didirišwa tša lefelong leo. Ba ile ba aga maboto ka mobu o mohwibidu wo o kolobišitšwego ka meetse gomme ba o katela magareng ga dikota tše di emišitšwego. Maboto a ile a dilwa gomme a ritelwa ka boloko bjo bo tswakilwego le molora, e lego seo se dirago gore bokagodimo e be bjo thata bjo bo swarelelago lebaka la nywaga e mentši.

Bakeng sa go hwetša dikota tša go aga, banababo rena ba ile ba kgopela tumelelo ya go rema dihlare. Eupša sethokgwa seo se lego kgaufsi se be se le bokgole bja mo e ka bago dikhilomithara tše lesome. Banababo rena le dikgaetšedi ba ile ba swanelwa ke go ya sethokgweng ka maoto, ba reme dihlare, ba di kgothe gabotse gomme ba iše dikota lefelong la moago. Ka nako e nngwe, ge ba be ba le tseleng ba boa sethokgweng, banababo rena ba ile ba emišwa ke maphodisa ao a bego a bolela gore tumelelo ya bona e be e sa šome. Maphodisa a ile a botša mmulamadibogo yo a kgethegilego gore o swaretšwe go rema dihlare. Kgaetšedi yo mongwe wa lefelong leo, yo a tsebjago gabotse ke setšhaba le ke maphodisa o ile a re: “Ge o golega ngwanabo rena, o tla swanela ke go re golega ka moka ga rena, ka ge ka moka ga rena re rema dihlare!” Ka morago molaodi o ile a ba lokolla ka moka.

Go be go e-⁠na le diphoofolo tša lešoka sethokweng, ka gona go sepela moo go be go le kotsi. Ka letšatši le lengwe kgaetšedi o ile a wiša sehlare. Ge se wela fase, o ile a bona phoofolo e taboga gomme e tšhaba. O ile a nagana ka go e bona ganyenyane feela ka mmala wa yona o mosehla gore ke phala, eupša ka morago o ile a bona ka mehlala ya yona gore e be e le tau! Go sa šetšwe dikotsi tše bjalo, banababo rena ba ile ba fetša holo, gomme e eme bjalo ka mothopo o “phadimago” wa tumišo go Jehofa.

February 1, 1963, e be e le letšatši la bohlokwa historing ya pušo ya Modimo kua Kenya. Letšatšing leo go ile gwa bulwa ofisi ya lekala ya mathomo, phapoši e tee feela ya disekwere-mithara tše 7,4. October 25, 1997, e bile tiragalo e nngwe e kgolo historing ya pušo ya Modimo ya Kenya​—⁠letšatši la go neelwa ga moago o mofsa wa Bethele wa disekwere-mithara tše 7 800! Moago o fedilego e bile go rungwa mo gogolo ga mošomo wa go šoma ka thata ka boineelo wa nywaga e meraro. Baithapi go tšwa dinageng tše fapa-fapanego tše 25 ba ile ba fetoša tšhemo ya diheketere tše 3,2 ya leraga, e tletšego mefoka ka go e lokiša gore e swane le serapa bakeng sa moago o mofsa wa lekala, wo o dudišago ditho tše 80 tša lapa la Bethele.

Re na le mabaka ohle a go thabela seo Jehofa a se diretšego batho ba gagwe. Re mo leboga ka ge a tutueditše dipelo tša bahlanka ba gagwe go katologa le go tiiša lesolo la go tsoma bao ba swanelegago kua Kenya, go e dira naga ya botse bja moya.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 13 E gatišitšwe ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.