Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng o Hlankela Modimo?

Ke ka Baka La’ng o Hlankela Modimo?

Ke ka Baka La’ng o Hlankela Modimo?

Kgoši yeo e boifago Modimo e kile ya nea keletšo ye go morwa wa yona: “O fêle Ò tseba Modimo wa tat’axo, O mo hlankêlê ka pelo yohle le ka môya wa mafolofolo.” (1 Koronika 28:9) Ka ntle le pelaelo, Jehofa o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba mo hlankele ka dipelo tšeo di thabilego le tšeo di lebogago.

BJALO ka Dihlatse tša Jehofa, re a dumela gore nakong ya ge dikholofetšo tša Beibele di hlaloswa ka lekga la mathomo, dipelo tša rena di ile tša phophoma ka tebogo. Letšatši le lengwe le le lengwe, re ile ra ithuta selo se itšego se sefsa ka merero ya Modimo. Ge re dutše re ithuta ka mo go oketšegilego ka Jehofa, kganyogo ya rena ya go mo hlankela “ka pelo yohle le ka môya wa mafolofolo” e ile ya gola.

Ba bantši bao e bilego Dihlatse tša Jehofa ba tšwela pele ba hlankela Jehofa ka lethabo le sa lekanywego maphelong a bona ka moka. Lega go le bjalo, Bakriste ba bangwe ba thoma gabotse eupša ge nako e dutše e e-ya, ba lahlegelwa ke pono ka mabaka a kwagalago ao a re tutueletšago go hlankela Modimo. Na seo se go diragaletše? Ge e ba se go diragaletše, o se ke wa felelwa ke kholofelo. Lethabo leo le lahlegilego le ka hwetšwa. Bjang?

Ela Hloko Ditšhegofatšo tša Gago

Sa pele, naganišiša ka ditšhegofatšo tša letšatši le letšatši tšeo o di amogelago go tšwa go Modimo. Nagana ka dimpho tše dibotse tša Jehofa: mediro ya gagwe e fapa-fapanego ya tlholo​—yeo re e hwetšago ka moka go sa šetšwe maemo a tša leago goba a tša boiphedišo​—dimpho tša gagwe tša tlhago tša dijo le dino, tekanyo ya go phela gabotse yeo o e thabelago, tsebo ya gago ya therešo ya Beibele gomme kudu-kudu mpho ya Morwa wa gagwe. Lehu la gagwe le go lokišeditše tsela bakeng sa gore o hlankele Modimo ka letswalo le le hlwekilego. (Johane 3:16; Jakobo 1:17) Ge o dutše o tšwela pele o naganišiša ka go loka ga Modimo, tebogo ya gago bakeng sa gagwe e tla gola kudu. Ke moka pelo ya gago e tla go tutueletša go mo hlankela ka lethabo bakeng sa sohle seo a se dirilego. Ka ntle le pelaelo o tla thoma go ikwa gape bjalo ka mopsalme yo a ngwadilego gore: “Tše Wêna Morêna Modimo wa rena O re diretšexo tšôna ké tše ntši, ké mehlôlô, ké xo re setša. Mo-ka-Wêna xa’yô. . . . Di mpalêla xo di bala.”​—Psalme 40:5.

Mantšu a a ngwadilwe ke Dafida, monna yo bophelo bja gagwe bo bego bo tletše ka mathata. Ge e be e sa le lesogana, Dafida o ile a fetša nako ya gagwe e ntši a tšhaba, ge Kgoši Saulo yo šoro le baleti ba gagwe ba be ba nyaka go mmolaya. (1 Samuele 23:7, 8, 19-23) Dafida gape o be a na le mafokodi a motho ka noši ao a bego a swanetše go lebeletšana le ona. O ile a dumela tše go Psalme 40 ka gore: “Ke dikwa ke tše mpe di sa balexexo; ke swerwe ke melato ya-ka; ke šitwa le xo leba-leba; xo ata di feta meriri ya hlôxô ya-ka.” (Psalme 40:12) Ee, Dafida o be a e-na le mathata eupša ga se a mo fenya ka mo go feletšego. O ile a tsepelela ditseleng tšeo Jehofa a bego a mo šegofatša ka tšona, go sa šetšwe mathata a gagwe gomme o ile a hwetša gore ditšhegofatšo tšeo di feta kgole madimabe a gagwe.

Ge o ikwa o aparetšwe ke mathata a motho ka noši goba maikwelo a go se swanelege, ke mo gobotse gore o eme gomme o ele hloko ditšhegofatšo tša gago, go swana le kamoo Dafida a dirilego. Ka ntle le pelaelo, go leboga ditšhegofatšo tše bjalo go go tutueleditše go ineela go Jehofa; megopolo e bjalo e ka go thuša gape go tsošološa lethabo le lahlegilego le go go thuša go hlankela Modimo go tšwa pelong e lebogago.

Diboka tša Phuthego di ka Thuša

Go oketša go naganišišeng ka thoko ka bobotse bja Jehofa, re nyaka go ba gotee le Bakriste-gotee le rena. Ke mo go kgothatšago go kopana gotee ka mehla le banna, basadi le bafsa bao ba ratago Modimo e bile ba ikemišeditšego go mo hlankela. Mohlala wa bona o ka re tutueletša modirong wa moya ka moka tirelong ya Jehofa. Go ba gona ga rena Holong ya Mmušo go ka kgothatša le bona ka mo go swanago.

Ke mo go dumelegago gore ge re e-tla gae ka morago ga letšatši le thata la mošomo, goba ge e ba re feditšwe matla ke bothata bjo itšego goba bofokodi, go ka no se be bonolo go gopola ka go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo. Dinakong tše bjalo, re ka swanelwa ke go itiša, bjalo ka ge eka re ‘otlaka mmele wa rena,’ e le gore re kwe taelo ya go bokana gotee le Bakriste-gotee le rena.​—1 Ba-Korinthe 9:26, 27; Ba-Hebere 10:23-25.

Ge e ba go nyakega gore re dire bjalo, na re swanetše go phetha ka gore ga re rate Jehofa e le ka kgonthe? Le gatee. Bakriste ba godilego ba nakong e fetilego bao lerato la bona la go rata Modimo le bego le sa belaelwe ba ile ba swanelwa ke go dira boiteko bjo matla bakeng sa go dira thato ya Modimo. (Luka 13:24) Moapostola Paulo e be e le Mokriste yo mongwe yo bjalo. Ka bolokologi o ile a hlalosa maikwelo a gagwe ka tsela ye: “Xobane mo xo nna, ke ra nameng ya-ka, ke tseba xore xa xo dule se botse. Se se lexo xôna ké xo rata; xo dira botse xôna xo a hlaya. Xa ke dire botse byo ke bo rataxo; ke dira bobe byo ke sa bo ratexo.” (Ba-Roma 7:18, 19) Gape o ile a botša ba-Korinthe gore: “Xobane xe ke ruta Ebangedi, xa ke dirêle xo tumišwa; ke kwa kè xapeletšwa . . . Xobane xe e ka be e le modirô wa xo ithatêla xa-ka, moputsô nka be ke sa o hlôke. Xe nka be ke dira kè sa o rate, xôna e ka be e fo ba bolaki bya xo nkxafêlwa.”​—1 Ba-Korinthe 9:16, 17.

Go swana le bontši bja rena, Paulo o be a e-na le ditshekamelo tša go dira sebe tšeo di šitišago tseleng ya kganyogo ya gagwe ya go dira seo se bego se lokile. Lega go le bjalo, o ile a lwa ntwa e thata malebana le ditshekamelo tšeo, gomme mabakeng a mantši, o be a atlega. Ke therešo gore Paulo ga se a fihlelela se ka matla a gagwe ka noši. O ngwadile gore: “Ke kxôna tšohle ka Eo a mphaxo matla.” (Ba-Filipi 4:13) Jehofa, yo a neilego Paulo matla, o tla go matlafaletša go dira se se lokilego ge e ba o kgopela thušo ya gagwe. (Ba-Filipi 4:6, 7) Ka gona “hlabanêla tumêlô” gomme Jehofa o tla go šegofatša.​—Juda 3.

Ga go nyakege gore o lwe ntwa ye o nnoši. Diphuthegong tša Dihlatse tša Jehofa, bagolo bao ba godilego ba Bakriste, bao le bona ka noši ba phegelelago go “hlabanêla tumêlô,” ba dula ba loketše go go thuša. Ge e ba o batamela mogolo bakeng sa thušo, o tla leka go “bolela [le wena] ka tsela e homotšago.” (1 Ba-Thesalonika 5:14, NW) Pakane ya gagwe e tla ba go šoma “bjalo ka tšhireletšo ya phefo ge e foka, le setšhabelo sa go tšhabela pula.”​—Jesaya 32:2PK.

“Modimo ké Yêna leratô,” gomme o nyaka gore bahlanka ba gagwe ba mo hlankele ka baka la lerato. (1 Johane 4:8) Ge e ba lerato la gago la go rata Modimo le nyaka go tsošološwa, gata megato e swanetšego go dira bjalo, bjalo ka ge go bontšhitšwe ka mo godimo. O tla thaba gore o dirile bjalo.