Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Seo o Swanetšego go se Tseba ka Boloi

Seo o Swanetšego go se Tseba ka Boloi

Seo o Swanetšego go se Tseba ka Boloi

BOLOI bja mehleng yeno go thata go bo hlalosa. Se ke ka gobane bao ba bo dirišago ba tloga ba fapana kudu. Ga ba lemoge matla a itšego a taolo a motheo, thuto goba puku e kgethwa yeo e ka kopanyago tumelo ye. Gape ba fapana ka setšo, mokgatlo, tirelo le kgopolo tabeng ya gore ke medimo efe yeo e swanetšego go newa tlhompho. Mongwadi yo mongwe o bolela gore: “Lefase la matla a phagametšego a motho le nea motho ‘mmaraka wa bolokologi’ wa dikgopolo.” Yo mongwe gape o re: “Ba bantši bao e lego Baheitene ba Bafsa ga ba dumelelane mo e nyakilego go ba dilong ka moka.”

Go ba bantši, dikganetšano ga se bothata. Puku e nngwe ya tlhahlo yeo e lebišitšwego go baloi e bolela gore: “Ge e ba o hlohlwa ke boitsebišo bjo bo bonagalago eka bo a ikganetša, hlahlobišiša tsebišo ye gomme o dire phetho ya gore ke efe yeo o swanetšego go e latela. Theetša temogo ya gago ya kapejana. Ka mantšu a mangwe, ikwe o lokologile go ka dira kgetho gare ga ditirelo tšeo di phatlaladitšwego le dipukung tša go ithuta ka ditirelo tša gona bakeng sa go dira phetho ya gore ke sefe seo o kwago se lokile.”

Go bao ba lemogago moko wa therešo, dikganetšano tše bjalo ke bothata. Therešo ke selo sa kgonthe. Dilo ga se tša therešo feela ka gobane motho a nagana, a holofela goba a dumela gore ke tša therešo. Ka mohlala, nakong e nngwe dingaka di be di dumela gore di ka alafa pneumonia ka go ripaganya kgogo yeo e phelago ka diripa tše pedi gomme di ale diripa tše godimo ga kgara ya molwetši. Ka ntle le pelaelo, balwetši ba bantši ba ile ba dumela e le ka kgonthe gore kalafo ye e tla ba fodiša. Lega go le bjalo, ditumelo le dikholofelo tša bona di be di sa dumelelane le therešo​—mogato o bjalo wa go dira dilo ga o alafe pneumonia. Batho ga ba hlole therešo; ba katanela go e kwešiša.

Beibele e bolela gore e na le therešo mabapi le ditaba tša moya. Jesu Kriste ge a be a le mo lefaseng o ile a botša Tatagwe ka thapelo gore: “Lentšu la xaxo ké yôna therešô.” (Johane 17:17) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Xobane Mangwalô ka moka ké ma-hebetšwa-ke-Modimo.” (2 Timotheo 3:16) Ba bantši bao ba dirišago boloi ga ba dumele. Go e na le moo ba nyaka pudulelo le tlhahlo dinonwaneng, madumeding a bogologolo le gaešita le dinonwaneng tša thutamahlale. Lega go le bjalo, na ga se mo go kwalago gore bonyenyane re hlahlobe seo Beibele e se bolelago? Go ba gona, e lemogwa mo e nyakilego go ba gohle e le puku e kgethwa. Gape ke e nngwe ya mengwalo ya kgale ya bodumedi yeo e ilego ya phologa. Beibele e ngwadilwe ka nako ya nywaga e fetago e 1 600, lega go le bjalo, dithuto tša yona ka moka ke tšeo di dumelelanago. Anke re bapiše dithuto tša Beibele le ditumelo tše dingwe tše di tlwaelegilego tšeo morago bjale di gatelelwago ke bao ba kgothaletšago boloi.

Ke Bomang Bao ba Dulago Sebakeng sa Moya?

Potšišo ya motheo yeo e botšišwago tabeng ya go tsoma kwešišo ya moya ke ye, Ke mang a dulago sebakeng sa moya? Ka ge bontši bja baloi ba mehleng yeno e le balatedi ba tumelo e sekametšego tlhagong le ya borapedi, ba bangwe ba rapela modimogadi yo mogolo yo e lego mma, yo a lebelelwago e le yo a kgathago dikarolo tše tharo tša kgarebe, mma le mokgekolo, tšeo di emelago megato e meraro ya motheo ya bophelo. Moratiwa wa gagwe ke modimo yo a nago le dinaka. Baloi ba bangwe ba rapela modimo le modimogadi gotee. Mongwadi yo mongwe o re: “Modimogadi le Modimo ba lebelelwa e le pontšho ya matla a tlhago a bosadi le a bonna. Yo mongwe le yo mongwe [o na le] dika tša moswana-noši tšeo e rego ge di kopantšwe tša bopa motswako o dumelelanago wa bophelo.” Molaodi yo mongwe o ngwala gore: “E nngwe ya dikgetho tša motheo tšeo o di dirago Boloing ke kgetho ya gago ya medimo (Medimo/Medimogadi) yeo o tla šomago le yona. . . . Bokgoni bo go nea tokologo ya go kgetha gomme ka morago bja hlompha mehuta ya gago ya Modimo.”

Beibele ga e thekge le e tee ya dikgopolo tše. Jesu Kriste o ile a gafela bodiredi bja gagwe ka moka go ruteng ba bangwe ka Jehofa, “Modimo a nnoši wa go rereša.” (Johane 17:3, PK) Beibele e re: “Gobane Jehofa ke E mogolo, o tumišega ka kudu, o tšhabega go fetiša medimo ka moka. Gobane medimo ka moka ya ditšhaba ke diswantšho feela.”​—1 Koronika 16:25, 26, PK.

Go thwe’ng ka Diabolo? Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary e hlalosa boloi e le “go boledišana le diabolo.” Go tla ba thata go hwetša moloi lehono yo a tlago go dumelelana le tlhaloso ye, ka gobane ba bantši ga ba dumele gaešita le go ba gona ga Sathane Diabolo. Mosadi yo mongwe yo mofsa yoo a ilego a hlaloswa ka go The Irish Times e le “moloi wa maemo a godimo le moetapele wa sehlopha sa baloi seo se tsebjago kudu kua Ireland,” o bea mabaka ka tsela ye: “Go dumela go Diabolo go bolela go amogela Bokriste . . . [Diabolo] a ka se kgone go dula legohleng leo go lona Modimo a sego gona.”

Beibele e tiišetša go ba gona ga Diabolo le go mmea molato ka ditlaišego tše dintši le khuduego tše di lego gona mo lefaseng. (Kutollo 12:12) Jesu ga se a ruta feela gore Diabolo o gona eupša o ile a bontšha gape gore ke mo go kgonegago go dira thato ya Diabolo motho a sa lemoge. Ka mohlala, baetapele ba bodumedi bao ba itirago baloki ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba bolela gore ka tsela e itšego, e be e le barwa ba Modimo gomme ba be ba dumela gore ba dira thato ya Modimo. Jesu, yo a bego a kgona go bona seo se bego se le ka dipelong tša bona, o be a tseba ka mo go fapanego. O ile a ba botša ka go se pepetletše gore: “Tata-weno yo le tšwaxo xo yêna ké Diabolo; ’me Le phêxêlla xo dira medirô ya yêna tata-weno eo.” (Johane 8:44) Go oketša moo, puku ya Beibele ya Kutollo e bolela gore Diabolo ke “motimetši wa lefase ka moka la batho.”​—Kutollo 12:9.

Na Maleatlana a Mangwe a Lokile?

Ee, maleatlana ka mehla a tswalanywa le boloi bja ka sephiring. * Batho ba bantši ba mehleng ya bogologolo le mehleng yeno ba dumela gore maleatlana ao a dirwago ke baloi a direlwa go gobatša ba bangwe. Baloi ba retwa ka baka la go ba le matla a go kweša batho bohloko o šoro gaešita le go ba bolaya ka maleatlana. Ka tlwaelo, baloi ba bewa molato ka mo e ka bago go hloka mahlatse mo gontši mo go se nago magomo go akaretša bolwetši, lehu le go se mele ga dibjalo.

Baloi lehono ba gana ka matla ditatofatšo tše di bjalo. Le ge re lemoga gore go na le moloi wa sehwirihwiri yoo a dirago bobe ka dinako tše dingwe, ba bantši ba bolela gore maleatlana a bona a šomišetšwa go tliša mehola e sego go gobatša. Baloi ba ruta gore mafelelo a maleatlana a tla boela gararo mothong yo a bo dirišago le gore ye ke thibelo e kgolo go boleleng dithogako. Mehlala ya seo se bitšwago maleatlana a holago e akaretša dipolelo tša go itšhireletša, go hlwekiša ntlo ya gago matleng a gobatšago ao a šiilwego ke bahiri bao ba bego ba dula moo pele, go dira motho gore a go rate, go kaonefatša mekgwa ya go alafa le bophelo bjo bobotse, go thibela go lahlegelwa ke mošomo wa gago le go hwetša tšhelete. Ka ge matla a bjalo a nabilego a tswalanywa le boloi, ga se mo go makatšago gore a fetogile a tumilego gakaakaa.

Lega go le bjalo, Beibele ga e hlaole magareng ga maleatlana ao a lokilego le maleatlana ao e lego a mabe. Molaong woo o neilwego Moše, Modimo o hlalositše boemo bja gagwe ka mo go kwagalago kudu. O itše: “Le se kê la dira . . . bonoxê.” (Lefitiko 19:26) Re bala gape gore: “Xo wêna xo se kê xwa hwetšwa . . . e a diraxo tša bonoxê le tša maphalô, le e a upaxo ka meupô le boloi. Xo se kê xwa hwetšwa wa malôpô, le e a botšišaxo badimo.”​—Doiteronomio 18:10, 11.

Ke ka baka la’ng Modimo a ile a bolela seo? Ga se ka gobane o ikemišeditše go re ganetša seo se nago le mohola. Jehofa o ile a nea batho ba gagwe melao ye ka gobane a be a ba rata gomme a be a sa nyake gore e be makgoba a poifo le tumela-khwele. Go e na le moo, o laletša bahlanka ba gagwe gore ba bolele le yena ka dilo tšeo ba di nyakago. Ke Monei wa “neô tšohle tše botse, le ’mphô tšôhle di tletšexo.” (Jakobo 1:17) Moapostola Johane o ile a kgonthišetša badumedi-gotee le yena gore: “Xomme se re kaxo se kxopêla, re tla se amoxêla xo Modimo, xobane re tlo ba rè e-ya ka melaô ya xaxwe, rè dira se se Mo kxahlaxo.”​—1 Johane 3:22.

Go Thwe’ng ka Meoya e Mebe?

Baloi ba bantši ba dumelelana le Beibele tabeng ye: Meoya e mebe e gona. Taodišong e nngwe mokgothaletši wa boloi o lemoša ka gore: “Diriti di gona: Di gona lefaseng leo le sa bonagalego leo le swanago le la rena, leo le tletšego ka dibopiwa tšeo di phelago. . . . Mantšu ‘Motemonanyana,’ ‘Moya o Mobe’ le ‘Motemona’ ke ao a nepagetšego e le ka kgonthe. Ke tše matla kudu. . . . Mehuta-huta e bohlale . . . e kgona (ge e ba motho yo mongwe a na le thušo e lekanego go ka e bulela tsela) go tsena lefaseng la rena. . . . E ka kgona go tsena mmeleng wa gago . . . , gaešita le go bolela gore e na le tekanyo e itšego ya matla a go go laola. Ee, se se swana gabotse le dikanegelo tša kgale tša go dirišwa ke Batemona.”

Mehleng ya Beibele, go tsenwa ke batemona go be go hlasela batho ka ditsela tše di fapa-fapanego. Ba bangwe ba bao ba ilego ba kgongwa ke se ba be ba sa kgone go bolela, ba bangwe e be e le difofu, ba bangwe ba ile ba gafa gomme ba bangwe ba be ba e-na le matla a phagametšego a motho. (Mateo 9:32; 12:22; 17:15, 18; Mareka 5:2-5; Luka 8:29; 9:42; 11:14; Ditiro 19:16) Ka dinako tše dingwe bohloko bo be bo gakala ge batemona ba bantši ba be ba tsena mothong ka nako e tee. (Luka 8:2, 30) Ka gona, ka kgonthe go na le lebaka le lebotse leo ka lona Jehofa a lemošago batho gore ba ipee kgole le boloi le ditirelo tše dingwe tša boloi.

Bodumedi bjo bo Theilwego Therešong

Lehono ba bantši ba gogelwa boloing ka gobane bo bonagala bo se na kotsi, e le bjo bo kgahlišago e bile e le bodumedi bja tlhago. Ditšhabeng tše dingwe ke bjo bo amogelegago. Ga bo boifše. Go e na le moo, gantši bo ile bja tšewa e le bjo bo sa rego selo. Tikologong yeo go yona kgotlelelo ya bodumedi e lebišago ba bantši gore ba be le dipono tša go makatša, boloi ke bjoo bo hlompšhago kudu.

Ge e le gabotse, lefase la madumedi le fetogile mmaraka woo go ona batho ba lokologilego go ka kgetha bjoo bo kgotsofatšago dinyakwa tša bona, go fo swana le ge motho a be a ka reka para ya dieta. Ka go fapana le se, Jesu o ile a bolela ka dikgetho tše pedi feela. O itše: “Tsênang ka kxôrô e pitlaxanexo; xobane kxôrô e išaxo tahlexong ké pêtlêkê, le tsela ye e yaxo xôna e phatlaletše; ’me ba ba tsênaxo ka yôna ké ba bantši. Xobane kxôrô e išaxo bophelong e pitlaxane; le tsela ye e yaxo xôna ké e thsêsê; ’me ba ba e bônaxo xa ba nene.” (Mateo 7:13, 14) Go ba gona, re lokologile go ka kgetha gore ke tsela efe yeo re nyakago go e tšea. Eupša ka ge bophelo bja rena bjo bobotse bja ka mo go sa felego bo le kotsing, kgetho yeo ke ya bohlokwa kudu. Bakeng sa gore re fihlelele seetša sa moya, re swanetše go sepela tseleng ya therešo​—tsela yeo e hwetšwago feela Lentšung la Modimo, Beibele.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 12 Ka Seisemane, ba bangwe ba diriša mongwalelo wa “magick” bakeng sa go kgethologanya phapano magareng ga mehuta-huta ya boloi le bonoge bjoo bo dirwago sefaleng. Bona Phafoga! ya September 8, 1993, letlakala 12, “Na go na le Kotsi go Diriša Malea?”

[Seswantšho go letlakala 5]

Ba bantši lehono ba lebelela boloi e le bodumedi bja tlhago bjo bo sego kotsi

[Seswantšho go letlakala 6]

Maleatlana ka mehla a be a dutše a tswalanywa le ditirelo tša boloi

[Seswantšho go letlakala 6]

Na baloi ba dira thato ya Diabolo ka go se tsebe?

[Diswantšho go letlakala 7]

Beibele e utolla tsela ya therešo