Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | BOPHELO BO THOMILE BJANG?

Dipotšišo tše Pedi Tšeo di Swanetšego go Botšišwa

Dipotšišo tše Pedi Tšeo di Swanetšego go Botšišwa

1 Bophelo bo Bile Gona Bjang?

SEO BA BANGWE BA SE BOLELAGO. Bophelo bo bile gona ka mohlolo go tšwa selong seo se sa phelego.

LEBAKA LEO BATHO BA BANGWE BA SA KGOTSOFATŠWEGO KE KARABO YEO. Borathutamahlale ba tseba mo gontši ka dikhemikhale le tlhamego ya dilo tše dinyenyane tša bophelo go feta le ge e le neng pele, lega go le bjalo ba sa dutše ba sa kgone go hlalosa ka mo go feletšego seo bophelo e lego sona. Go na le phapano e kgolo magareng ga sele e nyenyane le selo seo se sa phelego.

Borathutamahlale ba fo naganela gore lefase le be le le bjang nywaga e dibilione e fetilego. Ba na le dikgopolo tše di sa swanego mabapi le moo bophelo bo thomilego ka gona—ka mohlala, gore bo thomile ka thabamollo goba botlaseng bja lewatle. Kgopolo e nngwe ke ya gore dikarolwana tšeo di bopago bophelo di ile tša kopana lefelong le itšego legohleng ke moka tša tla ka sebopego sa di-meteor. Eupša seo ga se arabe potšišo ya kamoo bophelo bo thomilego ka gona; eupša se fo ba se e ra gore bo thomile lefelong le itšego.

Borathutamahlale ba akanyetša gore go swanetše go ba go be go na le dimolekule tšeo di fetogilego dikarolwana tša leabela tšeo re di tsebago lehono. Go thwe dimolekule tše di ile tša fo tšwelela ka mohlolo dilong tšeo di sa phelego, e bile di kgona go ikatiša. Lega go le bjalo, thutamahlale ga se ya hwetša bohlatse bja gore dimolekule tšeo di kile tša ba gona e bile borathutamahlale ga se ba kgona go tšweletša dimolekule tše bjalo laboratoring.

Diphedi di boloka le go diriša tsebišo ka tsela ya tšona ya moswananoši. Disele di kgona go fetiša, go kwešiša le go latela ditaelo tšeo di lego ka gare ga dikarolwana tša tšona tša leabela. Borathutamahlale ba bangwe ba swantšha dikarolwana tša leabela le lenaneo la khomphutha gomme dikhemikhale tšeo di lego seleng ba di swantšha le dilo tšeo di bopago khomphutha. Eupša tlhagelelo ga e kgone go hlalosa mothopo woo dikarolwana tša leabela di hwetšago tsebišo go wona.

Dimolekule tša diprotheine di bohlokwa gore sele e kgone go šoma. Molekule wa protheine o na le di-amino acid tše makgolo tšeo di kgokaganego ka sebopego se itšego. Go oketša moo, molekule wa protheine o swanetše go ba ka sebopego se se kgethegilego e le gore o kgone go šoma. Borathutamahlale ba bangwe ba phethile ka gore go tloga go sa kgonege gore protheine e tee e raraganego e fo ba gona ka mohlolo. Rathutamahlale e lego Paul Davies o ngwadile gore: “Ka ge sele e nyaka diprotheine tše di fapafapanego tše diketekete gore e šome, ga se mo go kwagalago go nagana gore diprotheine tše di fapafapanego di ile tša bopega ka mohlolo.”

PHETHO. Ka morago ga go dira nyakišišo mo e ka bago dikarolong ka moka tša thutamahlale ka nywagasome, therešo e šalago ke ya gore bophelo bo tšwa sepheding seo se kilego sa ba gona.

2 Diphedi di tšwa Kae?

SEO BA BANGWE BA SE BOLELAGO. Diphedi tša mathomo di ile tša ikatiša ganyenyane-ganyenyane gore e be mehuta e fapafapanego ya diphedi, go akaretša le batho ka mogato wo o bitšwago diphetogo tšeo di diregago ka go DNA le ka tlhagelelo.

LEBAKA LEO BATHO BA BANGWE BA SA KGOTSOFATŠWEGO KE KARABO YEO. Disele tše dingwe di raragane kudu go feta tše dingwe. Go ya ka tšhupetšo e nngwe, taba ya gore disele di fetoga disele tše dingwe tšeo di raraganego kudu “gantši e bitšwa mogato wa bobedi o mogolo woo o sa kwešišwego ka tlhagelelo, ka morago ga mathomo a bophelo.”

Borathutamahlale ba utolotše gore ka gare ga sele e nngwe le e nngwe go na le dimolekule tše di raraganego bjalo ka metšhene tšeo di nago le diprotheine tše di šomago mmogo go dira mešomo e raraganego. Mešomo ye e akaretša go sepediša le go fetola di aga mmele gore e be matla, go lokiša dikarolo tše dingwe tša sele gotee le go fetišetša melaetša dikarolong ka moka tša sele. Na diphetogo tšeo di diregago ka go DNA le tlhagelelo di be di ka kgona go kopanya dikarolo tše bjalo tše di raraganego le go dira gore di šome? Ba bantši ba thatafalelwa ke go amogela kgopolo yeo.

Diphoofolo le batho ba tšwa leeng le letee leo le nontšhitšwego. Ka gare ga lee leo le nontšhitšwego, disele di a oketšega gomme mafelelong tša ipopa, tša tšea dibopego le mediro e sa swanego e le gore di tšweletše ditho tše di fapafapanego tša mmele. Tlhagelelo ga e kgone go hlalosa ka moo sele e nngwe le e nngwe e “tsebago” seo e swanetšego go ba sona le gore e swanetše go sepela bjang ka gare ga sephedi.

Ga bjale borathutamahlale ba a lemoga gore go swanetše go ba le diphethogo ka gare ga disele tše dinyenyane, e le gore mohuta o itšego wa phoofolo o fetoge go ba mohuta o mongwe o fapanego. Ka ge borathutamahlale ba palelwa ke go bontšha kamoo tlhagelelo e ka tšweletšago sele e “bonolo,” na ke mo kwagalago go dumela gore diphetogo tšeo di diregilego ka go DNA gotee le tlhagelelo di tšweleditše diphoofolo ka mehuta ya tšona polaneteng? Ge a bolela ka sebopego sa diphoofolo, moprofesara wa thutamahlale ya tša thutaphedi e lego Michael Behe, o bolela gore le ge dinyakišišo “di utollotše dilo tšeo di sa letelwago tšeo di raraganego kudu le tše di kgahlišago, ga go na tšwelopele yeo e dirilwego le gatee mabapi le go kwešiša kamoo dilo tše tšeo di raraganego di ka bago di ile tša ba gona ka tlhagelelo.”

Batho ba na le bokgoni bja go lemoga le go itseba gaešita le bokgoni bja go nagana le go nea mabaka, e bile ba na le dika tše bjalo ka go ba le seatla se se bulegilego, boikgafo gotee le go kgona go kgethologanya se se nepagetšego le se se fošagetšego. Diphetogo tšeo di diregago ka go DNA le tlhagelelo di palelwa ke go hlalosa kamoo monagano wa motho o nago le dika tše tša moswananoši.

PHETHO. Le ge ba bantši ba phegelela gore bophelo bo bile gona ka tlhagelelo, ba bangwe ga ba kgotsofalele dikarabo tšeo tlhagelelo e di neago mabapi le kamoo bophelo bo thomilego ka gona le gore bo tšwa kae.