Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Thušo Bakeng sa go Lokologa Bosenying

Thušo Bakeng sa go Lokologa Bosenying

Thušo Bakeng sa go Lokologa Bosenying

Ka mongwaledi wa Phafoga! kua Fora

DITIRAGALO tša morago bjale di bontšhitše gabotse go tshelwa mo go tšhošago ga molao le thulaganyo mafelong a mantši ao a diilago a ditoropong a Fora. Go ya ka makasine wa Sefora wa L’Express, “bosenyi bja metse ya ditoropong bo oketšegile mo e nyakilego go ba gahlano nywageng e tshela.” Go feta moo, palo ya bana yeo e akaretšwago bosenying bjo bošoro e oketšegile kudu.

Go oketša go go senyeng dithoto ka boomo, kgwebo ya dihlare-tagi, bohlakodi, go tšhungwa ga meago le bohodu, disenyi di hlasela baemedi ba Mmušo ka go lebanya. Maphodisa, bo-raditima-mollo le bašomedi ba dinamelwa tša batho bohle, gare ga ba bangwe, ka mehla ba ba ka tlase ga tlhaselo ya bošoro.

Ke ka baka la’ng go na le bosenyi bjo bontši gakaakaa? Ditsebi tše pedi tša tša leago di hlalosa gore: “Go bapa le setlogo sa go senyega ga tlemo ya lapa ke borabele malebana le sohle seo balaodi ba se emelago.” Ba tsopola gape “maikwelo [a bafsa] a go lahlwa ke balaodi” le go hloka “kholofelo ya bokamoso bjo bo nago le morero.”

Dihlatse tša Jehofa di bolela molaetša wa Beibele wa kholofelo ka mehla mafelong ao go wona bosenyi bo apareditšego. Lenaneong la morago bjale thelebišeneng ya Sefora, mongwadi wa ditaba o itše: “Dihlatse tša Jehofa di putla-putla metseng ya ka ntle ga ditoropo le mafelo a diilago a kgaufsi—mafelo ao ka dinako tše dingwe a bonalago a lahlilwe ka ditirelo tša tša leago, maphodisa le repabliki. Meagong ye le ditarateng, di a bolela gomme ba a theetša.” Modiro wa tšona o na le ditla-morago tše botse bjalo ka ge lengwalo le le latelago leo le tšwago go mmadi wa mofsa wa Phafoga! le bontšha.

“Ke rata go le leboga ka pelo ya-ka ka moka bakeng sa dikgatišo tša lena. Ga se la thuša nna feela, eupša tswalano ya-ka le batswadi ba-ka e kaonefetše. Ke na le nywaga e 16 feela gomme ke wa setlogo sa Bomoseleme.

“Seo ke nyakago go se bolela ke gore le atlegile tabeng ya go ntokolla bosenying. Ka baka leo, ke latela bodumedi bja-ka kgaufsi-ufsi e bile gape ke bala Beibele. Ka thušo ya lena, ke bile ke tšwela pele go tsena sekolo. Go oketša moo, le thušitše batho ba mmalwa ba ke agišanego le bona go lokologa bosenying ka dimakasine tša lena—tšeo ke ba adimago tšona kgwedi le kgwedi. Ke le leboga kudu gomme ke ikwa ke le kolota.”