Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo o ka Lebeletšanago ka Gona le go Felelwa ke Kholofelo

Kamoo o ka Lebeletšanago ka Gona le go Felelwa ke Kholofelo

Pono ya Beibele

Kamoo o ka Lebeletšanago ka Gona le go Felelwa ke Kholofelo

GO FELELWA ke kholofelo go tlwaelegile bathong ka moka, bonyenyane ka tekanyo e itšego. Lega go le bjalo, go ba bangwe maikwelo a go nyema moko e ba a mabe mo e lego gore lehu le bonagala le le kaone go e na le bophelo.

Beibele e bontšha gore gaešita le bahlanka ba botegago ba Modimo ga se bao ba šireletšegilego mathateng le dikgateletšong tšeo di lebišago go felelweng ke kholofelo. Ka mohlala, ela hloko Eliya le Jobo—bao bobedi bja bona ba ilego ba thabela tswalano e botse le Modimo. Ka morago ga go phološa bophelo bja gagwe ka go tšhabela Kgošigadi e mpe Isebele, Eliya o ile a “thoma go kgopela [Jehofa] gore moya wa gagwe o hwe.” (1 Dikxoši 19:1-4, bapiša le NW.) Monna wa moloki Jobo o ile a ba le phihlelo ya masetla-pelo, go akaretša bolwetši bjo bo šiišago le lehu la bana ba lesome. (Jobo 1:13-19; 2:7, 8) Go felelwa ga gagwe ke kholofelo go ile gwa mmakela gore a re: “Ke tla kgetha lehu go e na le matshwenyego a-ka ka moka.” (Jobo 7:15, The New English Bible) Go molaleng gore dipelaelo di ile tša fetoga tše matla kudu go banna ba ba botegago ba Modimo.

Go ba bangwe lehono, go felelwa ke kholofelo go ka bakwa ke ditla-morago tše bohloko tša botšofadi, lehu la molekane goba mathata a šoro a tša ditšhelete. Ba bangwe ba hwetša gore kgateletšego e sa felego, mafelelo a phegelelago a phihlelo e bohloko, goba mathata a lapa a ba dira gore ba ikwe eka ba utla-utlwa ke meetse ka gare-gare ga lewatle, mo e lego gore lephoto le lengwe le le lengwe le dira gore go be thata go fihla lebopong. Monna yo mongwe o itše: “O ba le maikwelo a go hloka mohola—moo o ka rego ga go na motho yo a tla go hlologelago ge o sepetše. Bodutu bjo motho a bo kwago ka dinako tše dingwe ga bo kgotlelelege.”

Ditabeng tše dingwe maemo a fetogela go ba a kaone, a fokotša kgateletšo ye e šoro. Eupša go thwe’ng ge e ba maemo a rena a ka se fetoge? Beibele e ka re thuša bjang go lebeletšana le go felelwa ke kholofelo?

Beibele e ka Thuša

Jehofa o be a na le bokgoni le matla a go imolla Eliya le Jobo mathateng a bona. (1 Dikxoši 19:10-12; Jobo 42:1-6) Temogo e bjalo ke e homotšago gakaakang go rena lehono! Beibele e re: “Modimo ké sebô sa rena le matla a rena; ké Mohlakodiši, re mo lemoxile dikotsing tše ntši.” (Psalme 46:1; 55:22) Gaešita le ge go ka bonala eka maikwelo a go felelwa ke kholofelo a re gogela tlase, Jehofa o holofetša gore o tla re thekga ka go tia ka letsogo la gagwe le letona la go loka. (Jesaya 41:10) Na re ka ikhola bjang ka thušo ye?

Beibele e hlalosa gore ka thapelo ‘khutšo ya Modimo, ye e fetago tlhaologanyo yohle, e tla boloka dipelo tša [rena] le dikgopolo tša [rena] go Kriste Jesu.’ (Ba-Filipi 4:6, 7) Ka baka la manyami a rena, re ka bona eka ga go na tharollo mathateng a rena. Lega go le bjalo, ge e ba re ‘tiiša thapelong,’ Jehofa a ka diša dipelo tša rena le menagano, a re nea matla ao re a nyakago bakeng sa go kgotlelela.—Ba-Roma 12:12; Jesaya 40:28-31; 2 Ba-Korinthe 1:3, 4; Ba-Filipi 4:13.

Re tla holega ge e ba re lebanya dithapelong tša rena. Gaešita le ge go ka ba thata go hlalosa dikgopolo tša rena, re swanetše go ikwa re lokologile go bolela le Jehofa mabapi le seo re se kwago le seo re ka lemogago e le modu wa bothata. Re swanetše go mo kgopela matla a go re thekga letšatši le lengwe le le lengwe. Re na le kgonthišetšo e rego: “O [Jehofa] tla dira tše di kganyogwago ke ba ba mmoifago, gomme o tla kwa sello sa bona sa go nyaka tlhakodišo, gomme o tla ba phološa.”—Psalme 145:19NW.

Go oketša tabeng ya go rapela, re swanetše go lwantšha go ikarola. (Diema 18:1) Ba bangwe ba hweditše matla ka go ikgafela ba bangwe. (Diema 19:17; Luka 6:38) Ela hloko mosadi yo a bitšwago Maria, * yo a sa kago a lwantšhana le kankere feela eupša a ilego a ba le phihlelo ya go lahlegelwa ke ditho tše seswai tša lapa ka ngwaga o tee feela. Maria o ile a swanelwa ke go ikgapeletša go tšwa malaong bakeng sa go boela mokgweng wa gagwe o tlwaelegilego. O be a e-tšwa mo e nyakilego go ba letšatši le letšatši bakeng sa go ruta ba bangwe ka Beibele, le gona o be a e-ba gona ka mehla dibokeng tša Bokriste. Ge a boa gae, maikwelo a Maria a manyami a be a boa ka matla a magolo. Lega go le bjalo, ka go šetša kamoo a ka thušago ba bangwe ka gona, Maria o kgona go kgotlelela.

Eupša go thwe’ng ge e ba re hwetša go le thata go rapela goba re sa kgone go intšha boemong bja go ikarola? Ge e ba go le bjalo, re swanetše go nyaka thušo. Beibele e re kgothaletša gore re retologele go “baxolo ba phuthêxô.” (Jakobo 5:13-16) Monna yo a lebeletšanego le kgateletšego e tšwelago pele o itše: “Ka dinako tše dingwe go boledišana le motho yo mongwe yo o mmotago go a thuša bakeng sa go fodiša monagano le go theoša moya, moo e lego gore go nagana mo go leka-lekanego go a utologa.” (Diema 17:17) Ke therešo gore ge e ba kgateletšego yeo e tšeago nako e telele le e matla e le pontšho ya bothata bjo bo nyakago kalafo, thušo e swanetšego ya ditsebi le yona e ka nyakega. *Mateo 9:12.

Gaešita le ge ditharollo tše bonolo di se gona, ga se ra swanela go tšeela fase bokgoni bja Modimo bja go re thuša go lebeletšana ka katlego le mathata a rena. (2 Ba-Korinthe 4:8) Go phegelela thapelong, go phema go ikarola le go hwetša thušo e swanelegago go tla re thuša gore re hwetše matla gape. Beibele e holofetša gore Modimo o tla fediša ka mo go feletšego dibaki tša motheo tša go felelwa ga rena ke kholofelo go šoro. Bakriste ba ikemišeditše go ithekga ka yena ge ba dutše ba letetše letšatši la ge “tša kxalê di ka se hlwê di tsebywa.”—Jesaya 65:17; Kutollo 21:4.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 11 Ga se leina la gagwe la kgonthe.

^ ser. 12 Phafoga! ga e kgothaletše mohuta o itšego wa kalafo. Bakriste ba swanetše go kgonthišega gore kalafo le ge e le efe yeo ba e kgethago ga e lwantšhane le melao ya motheo ya Beibele. Bakeng sa tsebišo e oketšegilego, bona Morokami wa October 15, 1988, matlakala 25-9.