Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Sekgoba Magareng ga Bohumi le Bodiidi se a Oketšega

Sekgoba Magareng ga Bohumi le Bodiidi se a Oketšega

Sekgoba Magareng ga Bohumi le Bodiidi se a Oketšega

Kgatišo ya Lenaneo la Tlhabollo la Ditšhaba tše Kopanego e lego UNDP Today e bolela gore: “Go dirilwe tšwelopele e kgolo bakeng sa go fokotša bodiidi bja lefase ka bophara nywaga-someng e mehlano e fetilego go feta nywaga-kgolong e mehlano e fetilego. Ga e sa le go tloga ka 1960, dinaga tšeo di hlabologago di ile tša fokotša ditekanyo tša mahu a bana ka tekanyo ya seripa-gare, tša theoša phepo-mpe ka tee-tharong gomme tša oketša ditekanyo tša [boingwadišo bja] sekolo ka kotara.” Lega go le bjalo, mothopo o swanago o dumela gore go sa šetšwe tšwelopele ye, bodiidi bja lefase ka bophara “bo dula e le bjo phatlaletšego.”

Se sebe le go feta, go hloka toka magareng ga ditšhaba go a oketšega. Molaodi-pharephare wa Lenaneo la Lefase la Dijo la UN Catherine Bertini o re: “Ge re bapiša le ngwagola, batho ba bantši ka mo go oketšegilego lefaseng ba tlaišwa ke phepo-mpe le tlala.” Ge e le gabotse, lehono batho ba ka bago dimilione tše 840 lefaseng leo le hlabologago ba phela ka tlala e sa kgaotšego, batho ba fetago dimilione tše sekete ga ba na meetse ao a šireletšegilego bakeng sa go nwa, gomme batho ba nyakilego go ba dimilione tše dikete tše 1,5 ba iphediša ka bonyenyane bjo e ka bago diranta tše tshela ka letšatši. Mary Robinson, Mokomosasa yo Mogolo wa Ditshwanelo tša Batho wa UN o lemoša ka gore, “re kotsing ya go fihlelela boemo bjo go bjona lefase le arogilego e sego magareng ga dinaga tšeo di hlabologilego le tše sa hlabologago, eupša magareng ga tšeo di hlabologilego kudu le tšeo le ka mohla di ka se hlabologego.”

Go tla bitša bokae bakeng sa gore setšhaba sa lefase la batho ba dimilione tše dikete tše tshela se fokotše sekgoba se se lego gona magareng ga bohumi le bodiidi? Ga go yo a ka naganago. UN e akanya gore go tla nyakega diranta tše dimilione tše dikete tše 54 tše oketšegilego (R9 bakeng sa motho o tee) ka ngwaga bakeng sa go nea tša tlhwekišo le meetse a hlwekilego lefaseng ka moka le gore go tla nyakega diranta tše dimilione tše dikete tše 78 tše oketšegilego (mo e ka bago R12 bakeng sa motho o tee) ka ngwaga bakeng sa go kgonthišetša tša maphelo le phepo tšeo e lego tša motheo bakeng sa motho yo mongwe le yo mongwe lefaseng. Gaešita le ge ditšhelete tše e le tše dintši, di bonala e le tše dinyenyane ge di bapetšwa le tšhelete yeo lefase le e dirišago ditirelong tše dingwe. Ka mohlala, ngwageng o mongwe wa morago bjale, lefase le ile la diriša diranta tše dibilione tše 2,6 (ka godimo ga R400 bakeng sa motho o tee) go tša papatšo le diranta tše dibilione tše 4,7 (R770 bakeng sa motho o tee) go tša bohlabani. Go molaleng gore, go fokotša sekgoba se se lego gona magareng ga batho ba lefase bao ba nago le tša bona le bao ba se nago sa bona ga se gantši e lego taba ya go hwetša ditšhelete tše lekanego go etša tabeng ya go rulaganya dilo tše di tlago pele ka mo go swanetšego.