Eya go dikagare

Kamoo o ka Phelago ka Tšhelete e Nyenyane

Kamoo o ka Phelago ka Tšhelete e Nyenyane

Na ikonomi e dirile gore go be thata go hwetša tšhelete e lekanego ya go iphediša, gomme seo sa go gapeletša gore o iphediše ka tšhelete e nyenyane? Mohlomongwe. Bjale ke eng seo se ka dirago gore ikonomi ya naga e we kapelapela? E ka ba mauba a malwetši goba malwetši ao a amago batho ba bantši ka nako e tee, dikotsi tša tlhago, dintwa le batho bao ba lwantšhanago le mmušo. Go fokoletšwa tšhelete yeo o e hwetšago mmerekong go ka go opiša hlogo, eupša dikeletšo tšeo di lego ka Beibeleng di ka go thuša gore o ipshine ka bophelo le ge o na le tšhelete e nyenyane.

1. Amogela maemo ao o lego go ona.

Molao wa motheo wa Beibele: “Ke ithutile. . . go atelwa ke dilo le go di hloka.”—Bafilipi 4:12.

O ka kgona go ipshina ka bophelo le ge o se sa gola tšhelete yeo o bego o e gola mathomong. Ge o ka amogela maemo a gago kapelapela gomme wa thoma go phela bophelo bjo bonolo, wena le lapa la gago le tlo ipshina ka bophelo.

Dira dinyakišišo tša gore mmušo le mekgatlo e mengwe e ka go thuša bjang gore o hwetše tšhelete ya go go thuša. O tlo swanelwa ke go dira seo kapela ka ge mananeo a go swana le a, gantši a nea batho nako e itšego ya gore ba dire kgopelo ya tšhelete.

2. Boledišana le lapa la gago.

Molao wa motheo wa Beibele: “Maano a a fela ge batho ba sa ntšhetšane sa mafahleng, eupša taba e a atlega mo go nago le baeletši ba bantši.”—Diema 15:22.

Boledišana le molekane wa gago le bana ba gago ka bothata bjoo o lebeletšanego le bjona. Ge o ka boledišana le bona gabotse, o tlo ba thuša gore ba kwešiše le gore ba thekge diphetogo tšeo di tlago go dirwa ka lapeng. Ge wena le lapa la gago le ka thušana gore le phele bophelo bjo bonolo le go se senye tšhelete, le ka kgona go diriša tšhelete yeo le nago le yona gabotse.

3. Ngwala fase gore o tlo diriša tšhelete ya gago bjang.

Molao wa motheo wa Beibele: ‘Dula fase gomme o bale ditshenyegelo.’—Luka 14:28.

Ge e ba o gapeletšega gore o iphediše ka tšhelete e nyenyane, go bohlokwa kudu go tseba gore o šomiša tšhelete bjang. Go tseba gore o tlo diriša tšhelete ya gago bjang, o swanetše go thoma pele ka go ngwala fase tšhelete yeo o tlago go e hwetša kgwedi le kgwedi. Ke moka o ngwale fase ditshenyagalelo tša gago le dilo tšeo o tlwaetšego go no di reka, le ge o tseba gore go ka no se sa kgonega gore o di reke. Ge o ngwala fase tšhelete ya ditshenyagalelo tša gago tša kgwedi le kgwedi, ngwala le ya dilo tše dingwe tšeo di ka tšwelelago o se wa di letela.

Seo o ka se dirago: Ge o ngwala fase tšhelete yeo o tlago go e šomiša kgwedi le kgwedi, o se ke wa lebala le ya dilo tše dinyenyane tšeo o ratago go di reka. O tlo makala ge o lemoga gore o fetša tšhelete e kaakang o reka dilo tšeo. Ka mohlala, ka morago ga gore monna yo mongwe a ngwale fase dilo tšeo a di rekago kgwedi le kgwedi, o ile a lemoga gore ngwaga o mongwe le o mongwe o fetša tšhelete e ntši kudu a reka ditšhepisi!

4. Lebelela dilo tše bohlokwa gomme o dire diphetogo.

Molao wa motheo wa Beibele: ‘Kgonthišetša dilo tše bohlokwa kudu.’—Bafilipi 1:10.

Bapetša tšhelete yeo o e hwetšago kgwedi le kgwedi le yeo o swanetšego go e šomiša kgwedi le kgwedi, gomme o lebelele gore ke dilo dife tšeo o ka fokotšago go di reka gore o kgone go iphediša gabotse ka tšhelete yeo o e hwetšago ka kgwedi. Ka mohlala, lebelela dilo tše di latelago:

  • Koloi. Ge e ba o na le dikoloi tše dintši, mohlomongwe o ka di rekiša gomme wa šala ka e tee. Ge e ba o na le koloi ya go tura, mohlomongwe o ka e rekiša gomme wa reka ya go se ture? Mohlomongwe o ka rekiša koloi gomme wa diriša paesekela goba dinamelwa tša batho bohle?

  • Boithabišo. O ka fokotša tšhelete yeo o e patelago kgwedi le kgwedi ya gore o kgone go bogela dilo inthaneteng, dstv, le tše dingwe. Nyaka mekgwa e mengwe ya boithabišo yeo e sa nyakego tšhelete e ntši. Ka mohlala, o ka ya laeporari gomme wa adimiša dimobi, wa taonelouta dipuku le dipuku tša go theetšwa mahala.

  • Mohlagase le tše dingwe. Wena le lapa la gago boledišanang gore le ka diriša bjang meetse, mohlagase, le dilo tše dingwe gabotse. Le ge go tima mabone le go se diriše meetse a mantši go bonagala eka ga go bohlokwa, go ka le thuša gore le se senye tšhelete.

  • Dijo. Eja dijo tšeo o di apeilego ka gae, go ena le go yo ja mabenkeleng. Pele o ka apea, nagana gore o tlo apea eng. Ge go kgonega o reke dijo tše dintši ka nako e tee. Ge o apea, o apee dijo tše dintši gomme o itlwaetše go ja le tšeo di šetšego bošegong bjo bo fetilego. Pele o yo reka, ngwala fase dilo ka moka tšeo o di hlokago gore o se ke wa feleletša o rekile le dilo tšeo o sa di hlokego. Phema go reka dijo tšeo di se nago phepo. Reka dienywa le merogo yeo e rekišwago moo o dulago gona, tšeo gantši di sa turego. Mohlomongwe o ka dira serapa gomme wa bjala merogo.

  • Diaparo. Itlwaetše go reka diaparo ge feela o di hloka, e sego gore o kitimišane le fesheni. Mohlomongwe o ka reka diaparo ge theko ya tšona e fokoditšwe goba tšeo di rekišwago mabenkeleng ao a rekišago diaparo tše dibotse, tšeo di šetšego di šomile goba di aperwe. Ge maemo a gago a go dumelela, ge o fetša go hlatswa diaparo tša gago, di anege ka ntle go e na le gore o di omiše ka motšhene. Se se tla go thuša go seketša tšhelete.

  • Dilo Tšeo o Nyakago go di Reka. Pele o ka reka selo se itšego, ipotšiše gore: ‘Na ke na le tšhelete ya go se reka? Na ke tloga ke se hloka?’ Na ke swanetše go reka koloi, didirišwa tša elektroniki le dilo tše dingwe le ge tšeo ke nago le tšona di sa šoma gabotse? Goba na ke swanetše go no reka tše dingwe legatong la tšeo ke nago le tšona? Na nka rekiša dilo tšeo ke se sa di šomišago goba tšeo ke sa di hlokego? Go ipotšiša dipotšišo tše go tla go thuša go phela bophelo bjo bonolo le go seketša tšhelete yeo o e golago kgwedi le kgwedi.

Seo o ka se dirago: Ge tšhelete yeo o e golago e ka fokotšwa o sa letela, seo se ka go dira gore o tlogele go dira dilo tšeo di ka go tsenyago mathateng le tšeo di ka go senyetšago tšhelete, tše bjalo ka go kgoga, go petšha goba go nwa bjala ka mo go feteletšego. Go dira dilo tše go ka go thuša gore o seketše tšhelete le gore o thabele bophelo.

5. Nyaka keletšo ka Beibeleng.

Molao wa motheo wa Beibele: “Go thaba bao ba lemogago gore ba nyaka dilo tša moya.”—Mateo 5:3.

Beibele e re nea keletšo yeo e ka re thušago. E re: “Bohlale bo a šireletša go etša ge tšhelete e šireletša; eupša mohola wa tsebo ke gore bohlale bjona bo phediša bao ba nago le bjona.” (Mmoledi 7:12) Bohlale bjo go bolelwago ka bjona mo lengwalong, bo ka hwetšwa ka Beibeleng. Le gona batho ba bantši ba hweditše gore go diriša bohlale bja ka Beibeleng go ba thušitše gore ba se ke ba dula ba belaela ka tšhelete. —Mateo 6:31, 32.