Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kwoj Kile Ke Kakõlle eo kin Ien Bed eo an Jesus?

Kwoj Kile Ke Kakõlle eo kin Ien Bed eo an Jesus?

Kwoj Kile Ke Kakõlle eo kin Ien Bed eo an Jesus?

EJELOK juõn ekõnan bwe en bõk juõn nañinmij ekauwatata ak bwe en bed ilo juõn jorrãn elap. Ñan an juõn kejbãrok bwe en jab bed ilo jorrãn rot in, juõn eo emeletlet ej ekkõl im lale kakõlle ko me rej jitõñlok ñan kauwatata im emmakit ilo ekkar. Jesus Christ ear kamelele kin juõn kakõlle me jej aikwij in kile. Men eo ear jitõñlok ñan e enaj lap tokjen ñan aolepen lal in im enaj jelet armij otemjej. Men in ekoba kwe im family eo am.

Jesus ear konono kin Ailiñ in Anij, eo im enaj jolok nana im kõmman bwe lal in en erom juõn paradise. Ri kalor ro an rar itoklimo im kõnan jelã ñããt eo Ailiñ eo enaj itok. Rar kajitõk: “Ta eo kakõlõn Am naj itok im lokõn lõl?”—Matu 24:3.

Jesus ear jelã bwe elikin air naj mõne im jerkakbiji eo an, elõñ ebeben ko renaj ellã mokta jen ien eo enaj bõk jea in king ilo lañ einwõt Messiah eo ñan an iroij ion armij otemjej. Kinke ien eo enaj bõk jea in iroij eo an ejamin alikar ñan mejen armij ro, Jesus ear letok juõn kakõlle eo im enaj jibañ ri jilek ro an ñan air kile “bed” eo an im bareinwõt “lokõn lõl [ak jemlokin jukjuk im bed in, NW].” Kakõlle in ej kitibuj elõñ mõttan ko, ko me ñe renaj koba ibben don renaj kalikar ien bed ak itok eo an Jesus.

Ro rar jeje gospel ko Matthew, Mark, im Luke ir kajjojo rar lukkun tiljek ilo air jeje uak eo an Jesus. (Matu, chapter 24 im 25; Mark, chapter 13; Luk, chapter 21) Ri jeje Bible ro jet rar kakobaik tibdik ko jet kin kakõlle eo. (2 Timote 3:1-5; 2 Piter 3:3, 4; Reveles̃õn 6:1-8; 11:18) Ilo ien in ejjab bwe ien ñan ad etale aolep tibdik kein, ak jenaj etale lalem wãwen ko me rej mõttan kakõlle eo Jesus ear konono kake. Kwonaj lo bwe ilo ad etale menin ewõr melelen im eaorõk ñan yuk make.

“Juõn Oktak Ej Jino Juõn Ien Ekãl”

“Bwe dri ailiñ re naj jutõk mae dri ailiñ, ailiñ in kiñ mae ailiñ in kiñ.” (Matu 24:7) Newspaper in German eo etan Der Spiegel ej kwalok bwe mokta jen yiõ eo 1914, armij ro “rar tõmak kin juõn ilju emõn eo ewõr anemkwoj, wõnmanlok, im jerammõn ie.” Ak tokelik men otemjej rar oktak. “Tarinae eo ear jino ilo August in 1914 im jemlok ilo November 1918 kar juõn men elap an kailbõkbõk. Ear kõmman juõn oktak ejidimkij im elap ilo bwebwenato an armij, “im jino juõn ien ekãl eoktak jen ien ko mokta,” GEO magazine eo ej ba. Elõñlok jen 60 million ri tarinae ro jen lalem ailiñ ko relap rar bõk kunair ilo juõn tarinae elej. Joñan in, 6,000 ri tarinae ro rar mij ilo kajjojo ran. Jen ien eo, ri jeje bwebwenato ro ilo kajjojo ebeben im jen jabdewõt kain kien ko rej lemnak im emwij air watõk “yiõ kein 1914 ñan 1918 bwe rej einwõt juõn oktak ej jino juõn ien ekãl.”

Bata eo an Lal in Kein Kajuõn ear bõktok oktak ko relap ion jukjuk in bed eo an armij im iunlok ir ñan loan ran ko eliktata an jukjuk im bed in enana. Aolepen ebeben in kein karoñoul eobrak kin elõñ tarinae ko, ire ilo air kajerbal kein tarinae ko, im terrorism. Im ilo jinoin 2000 yiõ kein wãwen ko rar jab emõn lok. Ijellokin tarinae, mõttan ko jet in kakõlle in rej alikar ñan mejed.

Ñitta, Nañinmij, im Makitkit Lal

“E naj or ñitta.” (Matu 24:7) Ñitta ear kokkure Europe ilo bata eo an lal in kein kajuõn, im jen ien in mantak ñitta ear kaeñtan im kokkure armij ro. Ri jeje bwebwenato eo etan Alan Bullock ear jeje bwe ilo Russia im Ukraine ilo yiõ eo 1933, “juõn jar elap in armij ro re kwuli rar itoitak iloan ailiñ eo . . . Ejouj in armij ro remij rej bed itõrerein ial ko.” Ilo yiõ eo 1943 ri jeje news eo etan T. H. White ear lo juõn ñitta elap ilo juõn bukwon ilo China etan Henan. Ear jeje: “Ilo ien ñitta, kwo maroñ mõñã jabrewõt men ñan am bõk kajur. Ak mijak kin mij emaroñ kamakit juõn ñan an mõñã juõn men eo kar watõke mokta ejõkkar im kajjõjõ ñan mõñã.” Ekaburomõjmõj ñan ba bwe ñitta ilo Africa ej juõn men ekkã an walok ilo ran kein. Meñe ebwe mõñã ko lal in ej letok ñan aolep, dolul eo etan UN Food and Agriculture Organization ej watwat bwe 840 million armij ro ibelakin lal in ejjab bwe mõñã ñan ir.

“Ilo jet ene . . . nañinmij ko relap.” (Luk 21:11) “Nañinmij eo etan Spanish Flu rej watwat bwe ear mõn joñan in ikõtan 20 million im 50 million armij ro ilo yiõ eo 1918, elõñlok jen ro rar mij jen nañinmij eo mokta (Black Death) ak bata eo an lal in kein kajuõn,” newspaper eo Süddeutsche Zeitung ej kwalok. Jen ien eo mantak, elõñ rar jorrãn kin nañinmij ko einwõt malaria, smallpox (bokaidik), tuberculosis (TB), polio, im cholera. Im lal ej lokjenan ke nañinmij in AIDS ej laplok wõt. Kiõ ewõr juõn abañ ekabwokbwok jej jelmae kin an laplok nañinmij ko meñe elap wõnmanlok kin kamadmõd in doctor ko. Wãwen in, ejañin kar walok ñan armij ro, ej kalikar bwe jej mour ilo juõn ien einjuõn jen jabdewõt ien.

“Makõtkit lõl.” (Matu 24:7) Iumin jibuki yiõ ko rej motlok, makitkit lal ear mõn elõñ buki thousand armij ro. Ekkar ñan juõn ennan, makitkit lal ko me rej kokkure moko im kabellok bũdej emwij air lõñlok ñan joñan in 18 ilo kajjojo yiõ jen 1914. Makitkit lal ko rekajurlok me rej kabedakilkil moko emwij air jino walok juõn alen ilo juõn yiõ. Meñe elap wõnmanlok ko ilo kabel im jelãlokjen an armij, ak oran ro rej mij ej laplok wõt kinke elõñ jikin kwelok ko emõkaj an obrak kin armij rej kaleki ijoko me ekkã an walok makitkit lal ko ie.

Juõn News Ekamõnõnõ!

Enañin aolep mõttan ko in kakõlle eo kin ran ko eliktata re kainebata. Ak Jesus ear bareinwõt ba kin juõn news ekamõnõnõ.

“Im naj kwalok gospel in an ailiñ in lõñ i aolepen lõl kin men in kennan ñõn ailiñ otemjelok.” (Matu 24:14) Jerbal eo me Jesus make ear jino—kwalok gospel in Ailiñ eo—enaj laplok wõt ilo ran ko eliktata. Menin emwij an walok. Ri Kennan ro an Jehovah rej kwalok kin ennan eo an Bible im rej katakin armij ro rej mõnõnõ ñan jerbale ta eo rej katak kake ilo mour ko air kajjojo ran. Kiõ, elõñlok jen jiljino million Ri Kennan ro rej kwalok ilo 235 ailiñ ko im ilo elõñlok jen 400 kajin ko.

Ak Jesus ear jab ba bwe makitkit ko ilo mour renaj bõjrak kinke wãwen ko ilo lal in rej nanalok wõt. Bareinwõt ear jab ba bwe juõn wõt mõttan in kakõlle eo enaj laptata an jelet aolepen lal. Ak ear kanan bwe elõñ wãwen ko renaj walok ibben don me renaj kajutak juõn kakõlle eo enaj alikar ñan aolepen lal in.

Jen am baj kalimjek wõt juõn men ej walok, kwoj lo ke juõn lajrak in men ko, juõn kakõlle eo elõñ mõttan ko ie eo elap melelen ñan aolepen lal? Men eo ej walok ej jelet kwe im family eo am. Ak jemaroñ kajitõk, etke eiet armij ro rej kile menin?

Kõnan Ko Air Make Ej Men Eo Moktata

“Jab Tutu Iar,” “Jarom Ekauwatata,” “Kadikdiklok.” Erkein jet ian kakõlle in kakkõl ko me jej loi ak ekkã an armij ro kajekdoni. Etke? Men eo jej lemnak bwe emõn ñan kij ekkã an jelet kij. Ñan wanjoñok, jemaroñ kõnan buul ñe jej kattõr jen joñan eo kien emwij an kamelim, ak jemaroñ lukkun kõnan tutu meñe emwij kemoiki. Ak kajekdon kakõlle ko ejjab juõn menin meletlet.

Ñan wanjoñok, ilo ailiñ in Marshall elõñ rej jorrãn ak luji mour ko air ilo lanwõtwõt ko rej walok ilo ial ko aolep yiõ kinke rej kajekdon kakõlle ko me rej kakkõl armij ro bwe ren kejbãrok air ettõr. Ekaburomõjmõj ñan ba bwe, kajekdon nan in kakkõl ko ej bõktok jerata.

Ta unin an armij ro kajettokjen kakõlle eo Jesus ear kwalok kake? Bõlen kõnan eo air ñan mweie ej kabiloik ir, ak ejelok air itoklimo, ak rejaje ta eo ren kõmmane kinke rejjab maroñ bebe kin ta eo rekõnan, elap air eddo kin elõñ men ko, ak kin air mijak in luji utiej eo air. Men kein remaroñ ke kõmman bwe kwon kajekdon kakõlle eo kin bed eo an Jesus? Ejamin ke juõn men in meletlet ñan kile kakõlle eo im emmakit ilo ekkar?

Mour ilo juõn Paradise ion Lal

Elõñ armij ro rej kile im emmakit kin kakõlle in bed eo an Jesus. Kristian, juõn likao emwij an mare ilo Germany ear jeje: “Ien kein rej ien ko renana. Ejelok bere bwe jej mour ilo ‘ran ko eliktata.’” E im lio belen rej jolok elõñ awa ko ñan air konono ibben ro jet kin Ailiñ eo an Messiah eo. Ilo wãwen in rej jibañ kajejjet juõn ian mõttan kakõlle eo an Jesus—kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo.—Matu 24:14.

Ilo jemlokin ran kein eliktata, Jesus enaj jolok jukjuk im bed in enana im aolep ro rej rejetake. Ailiñ eo an Messiah eo enaj lolorjake makitkit ko ion lal, eo enaj oktak im juõn Paradise einwõt kar kanan kake. Armij otemjej renaj rõlok jen nañinmij im mij, im ro rar mij renaj jerkakbiji ñan air mour ijin ion lal. Jerammõn kein rej kõttar ro im rej kile kakõlle eo kin ran kein. Ejjab ke juõn ial emeletlet ñan an juõn kalaplok an jelã kin kakõlle in im kin ta eo ej aikwij kõmmane ñan an ellã im mour jen jemlokin jukjuk im bed in? Emol men in ej juõn men in ekaiuriur ñan aolep armij.​—Jon 17:3.

[Naan ko ilo peij 4]

Jesus ear kanan kin elõñ men ko renaj walok ibben don, ko im renaj kwalok juõn kakõlle eo enaj alikar ñan aolepen lal in.

[Etan eo ear kõmman pijas ilo peij 5]

WWI ri tarinae ro: Jen book eo The World War—A Pictorial History, 1919; family ejeramel: AP Photo/Aijaz Rahi; jorrãn jen nañinmij in polio:© WHO/P. Virot