Neʼe Maʼu Koa ʼIfea Te ʼOhoana ʼo Kaino?
ʼE Fia ʼIloʼi e Te Kau Lautohi . . .
▪ “Kapau ko Atama mo Eva ko ʼana tama e toko lua, ia Kaino mo Apele, neʼe maʼu koa ʼifea te ʼohoana ʼo Kaino?” Logolā ʼe tau lagaʼi te fehuʼi ʼaia moʼo tukugākoviʼi te Tohi-Tapu e te hahaʼi ʼaē ʼe natou fakafihiʼi, kae ko te Tohi-Tapu ʼe ina tuku mai te ʼu fakamahino lelei ki te faʼahi ʼaia.
ʼI te ʼu kāpite 3 pea mo 4 ʼo Senesi ʼe tou maʼu ia te ʼu manatu ʼaenī: (1) Ko Eva neʼe ko “te faʼē ʼo te hahaʼi maʼuli fuli pē.” (2) Neʼe kua fakalaka te temi mai te temi ʼaē neʼe tupu ai Kaino ʼo aʼu ki tana mōlaga tana sākilifisio ʼaē neʼe mole tali e te ʼAtua. (3) ʼI te ʼosi kapu ʼo Kaino ʼo “fehēʼaki pea mo feholaki,” neʼe lagi ina tuʼania naʼa ‘felāveʼi mo he tahi’ ʼe faiga ke ina matehi ia ia. (4) Ko te ʼAtua neʼe ina fakatuʼu te fakaʼiloga moʼo puipui ia Kaino, ʼe fakahā e te faʼahi ʼaia neʼe lagi faiga e tona ʼu tehina pea mo tuagaʼane peʼe ko he tahi age ʼu kāiga ke natou matehi ia ia. (5) “Ki muli age” ko Kaino neʼe felāveʼi fakasino mo tona ʼohoana ʼi “te fenua ʼo te Holaʼaga.”—Senesi 3:20; 4:3, 12, 14-17.
ʼAki te ʼu fakamahino ʼaenī, ʼe feala ai hatatou mahino ʼe ko te ʼohoana ʼo Kaino neʼe haʼu mai te hōloga ʼo Eva, ʼe mole tou ʼiloʼi te ʼaho ʼaē neʼe tupu ai. ʼE tala iā Senesi 5:4 ʼi te loaloaga ʼo te maʼuli ʼo Atama iā taʼu e 930, “neʼe liliu ko te tamai ʼo te ʼu foha pea mo te ʼu ʼofafine.” ʼE moʼoni, ʼe mole tala fakahagatonu mai ʼi te Tohi-Tapu ko te ʼohoana ʼo Kaino neʼe ko he taʼahine ʼa Eva. Koia, mai tona ʼaluʼaga ʼaē ʼe talanoa ki te taʼahine ʼaia ʼi te ʼosi kapu ʼo Kaino, ʼe hā mai ai neʼe fakalaka ia te temi feʼauga neʼe feala ai ko he tahi ʼi te ʼu mokopuna ʼo Atama pea mo Eva. Koia, ʼi te tohi (The Amplified Old Testament) ʼe fakahā mai ko te ʼohoana ʼo Kaino ʼe “ko he tahi ʼo te hōloga ʼo Atama.”
ʼI te hogofulu-mā-hiva sēkulō, ko te tagata fai fakamatala Tohi-Tapu ko Atama Clarke neʼe ina ʼui ko te fakaʼiloga ʼaē neʼe fakatuʼu e te ʼAtua ʼuhi ko te tuʼania ʼa Kaino, neʼe tupu he neʼe kua kaugamālie te ʼu taʼiake ʼo te hōloga ʼo Atama ʼaē neʼe kua tutupu ki muli mai—neʼe feʼauga “ke laga ai he ʼatu ʼu kolo lalahi.”
Pe neʼe ʼohoanaʼi e Kaino hona tokolua peʼe ko he taʼahine ʼi te hōloga ʼo Atama ʼaki hana ʼohoanaʼi he ʼofafine ʼo te ʼu foha peʼe ko he taʼahine ʼo te ʼu ʼofafine ʼo Atama, ʼe ko he ʼaluʼaga ia ʼi totatou temi ʼe mole mata feʼauga. Ko tona tupuʼaga ʼaē heʼe ʼi te agamāhani ʼe tapuʼi e te hahaʼi te aga ʼaia peʼe feala ke tutupu ake he ʼu fānau ʼe mahamahaki. Koia, neʼe ʼui fēnei e F. LaGard Smith ʼi te tohi (The Narrated Bible in Chronological Order): “ ʼE hagē pē ko te ʼu ʼuluaki tautuagaʼane ʼaia neʼe natou feʼohoanaʼaki kae ʼe natou ʼiloʼi papau ko te faʼahi ʼaia ʼe mole tonu ke fai, ʼe ko te ʼaluʼaga ʼaia neʼe logoʼi ʼi te ʼu taʼiake ʼaē neʼe muli mai.” ʼE kotou toe fakatokagaʼi, neʼe hoki foaki kiā Moisese te lao ʼa te ʼAtua maʼa te hahaʼi ʼo Iselaele ʼi te taʼu 1513 ʼi muʼa ʼo totatou temi, ʼaē neʼe tapuʼi tāfito ai te ʼohoana kāiga.—Levitike 18:9, 17, 24.
Iā ʼaho nei, kua tou mamaʼo mai te maʼuli haohaoa ʼaē neʼe maʼu e ʼatatou ʼuluaki matuʼa. Ko te ʼu mahaki ʼo ʼuhiga mo te toto pea mo te ʼu mahaki fakafāmili neʼe mole fua kovi kiā nātou. Tahi ʼaē meʼa, ʼi te ʼu sivi neʼe hoki fai, ohagē ko ʼaē neʼe tā ʼi te sulunale (Journal of Genetic Counseling), ʼe fakahā ai ko te fakatahi ʼo he ʼu tautuagaʼane mataʼi tama ʼe tahitahiga hanatou maʼu he fānau ʼe māʼimoa, ohagē ko te ʼui ʼa te tokolahi. Koia ʼe fakapotopoto te ʼui ʼaē neʼe mole ko he faʼahi neʼe tuʼania tāfito kiai te hahaʼi lolotoga te maʼuli ʼo Atama peʼe ʼi muʼa ʼo te temi ʼo Noe. Koia, e feala ke tou ʼui ko te ʼohoana ʼo Kaino neʼe ko tona kāiga totonu.