ALATIKE AKO 49
ʼE Hoko Anai Te Fakatuʼuake!
“ ʼE au falala ki te ʼAtua, . . . ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake.”—GAUE 24:15.
KATIKO 151 ʼE Ina Pauʼi Anai
TE ʼU MANATU FAKANOUNOU *
1-2. Kotea te ʼamanaki taulekaleka ʼe maʼu e te ʼu kaugana ʼa Sehova?
ʼE MAʼUHIGA ke ʼi ai hatatou ʼamanaki. Ko te ʼamanaki ʼa ʼihi ke fiafia tonatou maʼuli fakataumatuʼa, ke mole mahahaki ʼanatou fanau, peʼe ke puli honatou mahaki kovi. ʼE lagi tou fakaʼamu mo tatou ki te ʼu meʼa ʼaia. Kae ʼi totatou ʼuhiga Kilisitiano, ʼe mole gata pe tatatou ʼamanaki ki te ʼu faʼahi ʼaia. ʼEi, ʼe tou ʼamanaki ki te maʼuli heʼe gata pea ke tou toe fesioʼaki mo natou ʼae neʼe tou ʼoʼofa mamahi ai kae kua mamate.
2 Neʼe ui fenei e te apositolo ko Paulo: “ ʼE au falala ki te ʼAtua, . . . ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼo te kau faitotonu pea mo te kau heʼe faitotonu.” (Gaue 24:15) Neʼe mole ko Paulo ʼae neʼe ʼuluaki palalau ki te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake. Neʼe kua ʼosi palalau pe ki ai ia te pateliaka ko Sopo. Neʼe tui papau ʼe manatuʼi anai ia ia e te ʼAtua mo ina fakatuʼuake.—Sopo 14:7-10, 12-15.
3. Kotea te lelei ʼae ʼe feala ke tou maʼu ʼi tatatou vakaʼi ia 1 Kolonito 15?
3 Ko “te fakatuʼuake ʼo te kau mate” ʼe kau ki “te fakatafito” peʼe ki “te ʼu ʼuluaki akonaki” ʼae ʼe tui ki ai te kau Kilisitiano fuli. (Hep. 6:1, 2) Ia 1 Kolonito 15 ʼe fakamahino lelei ai e Paulo te akonaki ʼaia. ʼE mahino ia, neʼe fakalotomalohi ʼana palalau ʼaia ki te ʼu ʼuluaki Kilisitiano, pea ʼe toe fakalotomalohi kia tatou. Tatau aipe pe ʼe kua fualoa hatatou tui ki te fakatuʼuake, kae ʼaki te ʼu palalau ʼa Paulo, ʼe feala ke toe malohi age tatatou ʼamanaki ʼaia.
4. He koʼe ʼe feala ke tou tui papau ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake?
4 ʼAki te fakatuʼuake ʼa Sesu, ʼe tou tui papau ʼe toe fakatuʼuake anai mo natou ʼae neʼe tou ʼoʼofa mamahi ai kae kua mamate. Neʼe kau te fakatuʼuake ʼa Sesu ki “te logo lelei” ʼae neʼe tala e Paulo ki te kau Kolonito. (1 Ko. 15:1, 2) Pea neʼe ina toe ui, kapau ʼe mole tui he Kilisitiano ki te fakatuʼuake ʼaia ʼe mole he ʼaoga ʼo tana tui. (1 Ko. 15:17) Koia, kapau ʼe tou tui neʼe fakatuʼuake ia Sesu, ʼe tou toe tui papau ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake.
5-6. Kotea te ʼu lelei ʼe tou maʼu, ʼo mulimuli kia 1 Kolonito 15:3, 4?
5 ʼI tana kamata palalau ki te akonaki ʼo te fakatuʼuake, neʼe fakamaʼuhigaʼi e Paulo te ʼu manatu ʼaeni ʼe tolu: (1) “Neʼe mate ia Kilisito maʼa ʼatatou agahala.” (2) “Neʼe ʼavaifo.” (3) “Neʼe fakatuʼuake ʼi te tolu ʼaho ohage ko tona ui ʼi te ʼu Tohi Taputapu.”—Lau ia 1 Kolonito 15:3, 4.
6 Kotea te ʼu lelei ʼe tou maʼu mai te mate, mo te ʼavaifo pea mo te fakatuʼuake ʼa Sesu? Neʼe fakakikite e Esaia, ko te Mesia ʼe “tuusi [anai] ia ia i te kele o te kau mauli” pea ʼe “tuku [anai] tona tanuma i te kau agakovi.” Kae ʼe mole gata ai. Neʼe toe ui e Esaia, neʼe tonu ke ʼamo e te Mesia “te u agahala o te toko lahi.” Neʼe fakahoko e Sesu te faʼahi ʼaia ʼi tana foaki tona maʼuli ko he totogi. (Esa. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Loma 5:8) Koia, ko te mate, mo te ʼavaifo pea mo te fakatuʼuake ʼa Sesu, ʼe ko he ʼu tupuʼaga lelei ʼaia ke tou ʼamanaki ʼe fakaʼateainaʼi tatou mai te agahala mo te mate, pea ʼe tou toe fesioʼaki anai mo natou ʼae neʼe tou ʼoʼofa ai kae kua mamate.
NEʼE SISIO MATA TE TOKOLAHI KIA SESU KUA FAKATUʼUAKE
7-8. Kotea ʼae ʼe tokoni ki te kau Kilisitiano ke natou tui papau neʼe fakatuʼuake ia Sesu?
7 ʼE pipiki tahi tatatou ʼamanaki ki te fakatuʼuake mo te fakatuʼuake ʼa Sesu. Koia ʼae ʼe tonu ai ke tou tui papau neʼe fakatuʼuake e Sehova ia Sesu.
8 Kotea ʼae ʼe fakamoʼoni ai kua fakatuʼuake ia Sesu? Tokolahi neʼe natou sisio kia Sesu ʼi tana kua ʼosi fakatuʼuake, pea neʼe natou fakamatala ki ʼihi te aluʼaga ʼaia. (1 Ko. 15:5-7) Neʼe ui e Paulo ko te apositolo ko Petelo (peʼe ko Sefasi) ʼae neʼe ʼuluaki sio ki ai. Neʼe fakamoʼoni e te tahi ʼu tisipulo neʼe sio ia Petelo kia Sesu kua fakatuʼuake. (Luka 24:33, 34) Neʼe toe sisio “te toko Hogofulu-ma-lua,” ʼae ko te kau apositolo, kia Sesu hili tana fakatuʼuake. Neʼe ha leva ia Kilisito “ki te ʼu tehina ʼe toko 500 tupu ʼi he temi pe ʼe tahi,” lagi ʼi te fono fakafiafia neʼe fai ʼi Kalilea, ʼae ʼe talanoa ki ai ia Mateo 28:16-20. Pea neʼe toe ha foki ia Sesu kia Sakopo, tona tehina, ʼae neʼe mole tui ki muʼa atu neʼe ko ia te Mesia. (Soa. 7:5) Kae ʼi tana sio leva kia Sesu kua fakatuʼuake, neʼe tui ia Sakopo ki ai. Tokolahi ia natou ʼae neʼe sisio kia Sesu kua fakatuʼuake, neʼe kei maʼuʼuli ʼi te temi ʼae neʼe fai e Paulo tana tohi ʼaia ki te kau Kolonito, ʼi te teitei taʼu 55 H.T.S. * Koia kapau neʼe lotolotolua he tahi ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼa Sesu, neʼe feala pe ke palalau tonu mo natou ʼae neʼe sisio mata ki ai.
9. He koʼe neʼe toe feala ke fakamoʼoni e Paulo neʼe fakatuʼuake ia Sesu, ʼo mulimuli kia Gaue 9:3-5?
9 Ki muli age, neʼe ha ia Sesu kia Paulo totonu. (1 Ko. 15:8) ʼI tana fagona ki Tamaso, neʼe logo ia Paulo (peʼe ko Saulo) ki te leʼo ʼa Sesu ʼae neʼe kua fakatuʼuake. Pea neʼe sio kia te ia ʼi tona kololia ʼi selo. (Lau ia Gaue 9:3-5.) Ko te meʼa ʼaia ʼae neʼe hoko kia Paulo, neʼe toe fakamoʼoni ai ko te fakatuʼuake ʼa Sesu ʼe mole ko he fagana.—Gaue 26:12-15.
10. Kotea ʼae neʼe fai e Paulo ʼi tana tui ʼae kua fakatuʼuake ia Sesu?
10 Neʼe lagi fia logo ʼihi ki te fakamoʼoni ʼa Paulo koteʼuhi ʼi muʼa ʼo te ha ʼa Sesu kia ia, neʼe ina fakatagaʼi te kau Kilisitiano. Pea ʼi tana kua tui papau leva kua fakatuʼuake ia Sesu, neʼe faiga malohi ke tui ʼihi atu ki te moʼoni ʼaia. Neʼe ta, mo pilisoniʼi, pea neʼe tuʼa lahi te maumau ʼo te ʼu vaka ʼae neʼe faifolau ai. Neʼe ina ʼutakiʼi te ʼu 1 Ko. 15:9-11; 2 Ko. 11:23-27) Neʼe tui malohi ia Paulo kua fakatuʼuake ia Sesu pea neʼe ina fakamafola te logo ʼaia logo pe la neʼe feala ke mate ai. Koia, ko te ʼu fakamatala ʼaia ʼo te ʼu ʼuluaki Kilisitiano ʼe mole ko he fakamoʼoni koa kia koe kua fakatuʼuake ia Sesu? Pea ʼe mole toe malohi age koa la tau tui ki te fakatuʼuake?
faigataʼaʼia fuli ʼaia ke ina tala te moʼoni ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼa Sesu. (NEʼE FAKATONUTONUʼI E PAULO TE ʼU MANATU HALA
11. He koʼe neʼe lagi maʼu e ʼihi kau Kolonito he ʼu manatu hala ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake?
11 ʼI te kolo ko Kolonito, ʼi Keleka, neʼe maʼu e ʼihi he ʼu manatu hala ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake. Pea neʼe ui ʼosi e ʼihi “ ʼe mole fakatuʼuake te kau mate.” Kotea tona tupuʼaga? (1 Ko. 15:12) Neʼe ʼi ai te kau faifilosofia ʼo te kolo ko Atena, ʼi Keleka pe, neʼe natou manukiʼi te manatu ʼae neʼe fakatuʼuake ia Sesu. Koia ʼae neʼe lagi manatu feia ai ʼihi kau Kolonito. (Gaue 17:18, 31, 32) Pea neʼe manatu leva ʼihi age kau Kolonito, ko te fakatuʼuake ʼe ko he aluʼaga fakata ia. Neʼe natou ui ʼe “mate” he tahi moka ina fai te agahala. Kae ʼe “toe maʼuli ake” ia moka liliu ko he Kilisitiano pea moka fakamolemole ʼana agahala. Koia, pe kotea pe he tupuʼaga ʼo tanatou mole tui ki te fakatuʼuake ʼa Sesu, kae neʼe vaʼiganoa tanatou tui. ʼE moʼoni, koteʼuhi ka na pau la neʼe mole fakatuʼuake e Sehova ia Sesu, pea neʼe mole ina foaki te totogi, pea ʼe mole fakamolemole ai te agahala ʼa te hahaʼi. Koia, ko natou ʼae ʼe fakafisi ki te fakatuʼuake ʼe mole hanatou ʼamanaki.—1 Ko. 15:13-19; Hep. 9:12, 14.
12. Kotea ʼae ʼe kehe ai te fakatuʼuake ʼa Sesu pea mo te fakatuʼuake ʼae neʼe hoko ki muʼa atu, ʼo mulimuli kia 1 Petelo 3:18, 22?
12 Neʼe iloʼi papau e Paulo neʼe “kua fakatuʼuake ia Kilisito.” Neʼe lelei age te fakatuʼuake ʼaia ʼa Sesu, ʼi te ʼu fakatuʼuake ʼae neʼe hoko ki muʼa atu, koteʼuhi neʼe toe mamate pe te hahaʼi ʼaia ki muli age. Neʼe ui e Paulo neʼe ko Sesu ʼae “neʼe ʼuluaki fakatuʼuake mai te kau mate.” Pea ʼe moʼoni, he neʼe ko ia ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake ʼo liliu ko he laumalie, pea neʼe ko ia te ʼuluaki tagata ʼae neʼe hake ki selo.—1 Ko. 15:20; Gaue 26:23; lau ia 1 Petelo 3:18, 22.
KO NATOU ʼAE “ ʼE TOE MAʼUʼULI AKE ANAI”
13. Kotea te kehekehe ʼo Atama mo Sesu neʼe fakaha e Paulo?
13 ʼE lava feafeaʼi te fakatuʼuake ʼo he toko lauʼi miliona hahaʼi ʼaki te mate ʼa he tagata pe ʼe tahi? Neʼe tali lelei ia Paulo ki te fehuʼi ʼaia. Neʼe ina fakaha te kehekehe ʼo te ʼu fua kovi ʼo te agahala ʼo Atama ki te malamanei, pea mo te ʼu lelei ʼae ʼe maʼu e te hahaʼi mai te sakilifisio ʼa Kilisito. Neʼe ina ui fenei ʼo ʼuhiga mo Atama: “Neʼe haʼu te mate ʼaki he tagata.” Neʼe fua kovi te agahala ʼa Atama kia ia totonu pea mo tona hologa. Pea ʼe kei tou mamahi pe ia ʼaho nei ʼuhi ko tana talagataʼa. Kae ʼe tou maʼu he ʼamanaki taulekaleka ki te ka haʼu, he neʼe fakatuʼuake e Sehova ia tona ʼAlo. “ ʼO toe feia aipe, ʼaki he tagata [ia Sesu] ʼe feala ke fakatuʼuake te kau mate.” Koia neʼe fakamahino fenei e Paulo: “Koteʼuhi ohage pe ko te mamate ʼa te hahaʼi fuli ʼuhi ko Atama, ʼo toe feia aipe ʼe toe maʼuʼuli ake anai te hahaʼi fuli ʼaki ia Kilisito.”—1 Ko. 15:21, 22.
14. ʼE fakatuʼuake anai koa ia Atama? Fakamahino.
14 Kotea te fakaʼuhiga ʼo te ui ʼae e Paulo ʼe “mamate . . . te hahaʼi fuli ʼuhi ko Atama”? Neʼe palalau ia Paulo ki te hologa ʼo Atama, ʼae neʼe natou maʼu mo natou te agahala, ʼo natou mamate ai. (Loma 5:12) ʼE mole kau ia Atama ia natou ʼae “ ʼe toe maʼuʼuli ake anai.” ʼE mole feala ke ina maʼu te ʼu lelei ʼo te totogi ʼae neʼe foaki e Kilisito, koteʼuhi ko Atama neʼe haohaoa, kae neʼe ina fili ke talagataʼa ki te ʼAtua. Kua fakaʼauha ia ia ʼo heʼe gata, ohage pe ko te hahaʼi ʼae ʼe tala anai e “te Foha ʼo te tagata” ʼe ko he ʼu tao.—Mat. 25:31-33, 46; Hep. 5:9.
15. Ko ai “te hahaʼi fuli” ʼae “ ʼe toe maʼuʼuli ake anai”?
15 Neʼe toe ui e Paulo “ ʼe toe maʼuʼuli ake anai te hahaʼi fuli ʼaki ia Kilisito.” (1 Ko. 15:22) Neʼe faitohi ia Paulo ki te kau Kilisitiano fakanofo ʼo Kolonito ʼae ka fakatuʼuake ki te maʼuli ʼi selo. Ko te kau Kilisitiano ʼaia ‘neʼe fakamaʼoniʼoniʼi natou ʼi tanatou fakatahi mo Kilisito Sesu pea neʼe pauʼi natou ke natou maʼoniʼoni.’ Pea neʼe toe manatu ia Paulo ki te kau fakanofo ʼi tana talanoa ʼo ʼuhiga mo “te ʼu tisipulo ʼa Kilisito ʼae kua mamate.” (1 Ko. 1:2; 15:18; 2 Ko. 5:17) ʼI te tahi tohi neʼe ina fai, neʼe ina ui ai ko natou ʼae neʼe “mamate ohage ko [Sesu] . . . ʼe fakatuʼuake anai [natou] ohage ko ia.” (Loma 6:3-5) Neʼe fakatuʼuake ia Sesu ko he laumalie, pea neʼe hake ki selo. Koia, ko te aluʼaga ʼaia ʼae ka hoko anai ki te ʼu tisipulo fuli ʼa Kilisito ʼae ʼe fakanofo ʼaki te laumalie.
16. Kotea te fakaʼuhiga ʼo te ui ʼae ʼa Paulo ko Sesu “ ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake”?
16 Neʼe ui e Paulo ʼe ko Kilisito “ ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake mai te kau mate.” ʼE moʼoni, neʼe fakatuʼuake ʼihi, ohage ko Lasalo, ʼi te kele. Kae neʼe ko Sesu ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake ko he laumalie, pea mo maʼuli ʼo heʼe gata. Tahi ʼae, ʼi te ui ʼae ʼa Paulo ko Sesu “ ʼae neʼe ʼuluaki” fakatuʼuake, ko tona fakaʼuhiga ʼe toe fakatuʼuake anai ʼihi atu hahaʼi ke natou maʼuʼuli ʼi selo. ʼE kau ia natou ʼaia te kau apositolo pea mo te ʼu tisipulo ʼa Kilisito ʼae neʼe fakanofo ʼaki te laumalie.
17. Ko te temi fea ʼae neʼe fakatuʼuake ai ki selo ia natou ʼae ʼe “fakatahi mo Kilisito”?
17 ʼI te temi ʼae neʼe faitohi ai ia Paulo ki te kau Kolonito, neʼe heʼeki hoko te fakatuʼuake ki selo ʼo natou ʼae ʼe “fakatahi mo Kilisito.” Neʼe fakaha e Paulo ʼe hoko ia ki muli age. Neʼe ina tohi fenei: “ ʼE tahi mulimuli pe ki tona aluʼaga: Ko ia ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake, ʼe ko Kilisito, hili ia ko natou ʼae ʼe kau mo Kilisito lolotoga tana ʼi heni.” (1 Ko. 15:23; 1 Tes. 4:15, 16) ʼE tou maʼuʼuli nei ʼi te “ ʼi heni” ʼa Kilisito. Koia neʼe mole fakatuʼuake atu aipe ki selo ia te kau apositolo mo te kau Kilisitiano fakanofo ʼae neʼe mamate ʼi muʼa ʼo tana ʼi heni. Kae neʼe tonu muʼa ke natou fakatalitali, pea hoki fakatuʼuake natou ohage ko Sesu.
ʼE HOKO MOʼONI ANAI TATATOU ʼAMANAKI
18. (1) He koʼe ʼe feala ke tou ui, ʼe ʼi ai anai he tahi age fakatuʼuake hili te fakatuʼuake ki selo? (2) Kotea ʼae ka hoko hili te fakatuʼuake ʼa te kau fakanofo, ʼo mulimuli kia 1 Kolonito 15:24-26?
18 Kae ʼe feafeaʼi kia natou ʼae ʼe mole natou maʼu te ʼamanaki ʼae ke maʼuʼuli fakatahi mo Kilisito Flp. 3:11) Ko tona fakaʼuhiga ʼe ʼi ai anai he tahi age fakatuʼuake. Pea ʼe alu tahi te manatu ʼaia mo te palalau ʼae neʼe fai e Sopo ʼo ʼuhiga mo tana ʼamanaki. (Sopo 14:15) Ko “natou ʼae ʼe kau mo Kilisito lolotoga tana ʼi heni,” ʼe natou fakatahi anai mo Sesu ʼi selo moka ina pulihi anai te ʼu puleʼaga fuli, mo te ʼu pule fuli, pea mo te ʼu malohi fuli. ʼE toe pulihi anai mo “te fili fakamuli, ia te mate.” ʼE mahino ia, ʼe mole mamate anai ia natou fuli ʼaia ʼe fakatuʼuake ki selo. Kae ʼe feafeaʼi la kia natou ʼae?—Lau ia 1 Kolonito 15:24-26.
ʼi selo? ʼE natou toe ʼamanaki ki te fakatuʼuake. ʼE ui ʼi te Tohi-Tapu, ko natou ʼae ʼe olo ki selo ʼe kau ki “te ʼuluaki fakatuʼuake ʼo te kau mate.” (19. Kotea ʼae ka hoko kia natou ʼae ʼe mole natou ʼamanaki maʼuʼuli ʼi selo?
19 Kotea ʼae ka hoko kia natou ʼae ʼe mole natou ʼamanaki maʼuʼuli ʼi selo? ʼE feala ke natou maʼu mo natou hanatou ʼamanaki ʼuhi ko te ʼu palalau ʼaeni neʼe fai e Paulo: “ ʼE au falala . . . ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼo te kau faitotonu pea mo te kau heʼe faitotonu.” (Gaue 24:15) ʼE mahino ia ʼe mole feala ki he tahi ʼe heʼe faitotonu ke hake ki selo. Koia, ʼe fakaha ʼi te ʼu palalau ʼa Paulo ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼi te kele.
20. Kua toe malohi age koa tau ʼamanaki ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake? Fakamahino.
20 ʼE mahino papau ia, “ ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake.” ʼE fakatuʼuake anai ʼihi ʼi te kele, ʼo natou maʼuʼuli ʼi ai ʼo heʼe gata. ʼE feala ke ke falala ki te fakapapau ʼaia. ʼE ke maʼu ai he fakalotofimalie mo kapau kua mamate he ʼu hahaʼi neʼe ke ʼofa mamahi ai. ʼE feala ke fakatuʼuake natou lolotoga te ʼu taʼu ʼe 1 000, moka hau anai ia Kilisito mo te toko 144 000. (Fkha. 20:6) Pea kapau ʼe ke mate kae heʼeki kamata te ʼafio ʼaia ʼa Kilisito ia taʼu ʼe 1 000, ʼe feala ke ke falala ʼe toe fakatuʼuake anai mo koe. “ ʼE feala ke tou falala moʼoni” ki te ʼamanaki ʼaia. (Loma 5:5) ʼE ke maʼu ai te malohi pea mo te fiafia ʼi tau tauhi ʼae ki te ʼAtua. Kae ohage ko tona fakaha mai ʼi te alatike ka hoa mai, ʼe ʼi ai te tahi ʼu manatu ʼe feala ke tou ako mai ia 1 Kolonito 15.
KATIKO 147 ʼE Fakapapauʼi Mai Ia Te Maʼuli Heʼe Gata
^ pal. 5 ʼE talanoa tafito te kapite 15 ʼo te ʼuluaki tohi ʼa Paulo ki te kau Kolonito ki te fakatuʼuake. He koʼe ʼe maʼuhiga te akonaki ʼaia kia tatou? Pea he koʼe ʼe tou tui papau kua fakatuʼuake ia Sesu? ʼE tali anai te alatike ʼaeni ki te ʼu fehuʼi ʼaia pea mo te tahi age ʼu fehuʼi maʼuhiga ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake.
^ pal. 8 Ko te ʼu mata ʼi tohi ʼaeni H.T.S. ko tona fakaʼuhiga: Hili te Temi ʼo Sesu.
^ pal. 57 FAKAMATALA ʼO TE ʼU PĀKI: ʼE ko Sesu ʼae neʼe ʼuluaki fakatuʼuake ki selo. (Gaue 1:9) ʼE fakatahi mo ia ʼi selo ʼihi ʼo ʼana tisipulo, ohage ko Tomasi, mo Sakopo, mo Litia, mo Soane, mo Malia, pea mo Paulo.
^ pal. 59 FAKAMATALA ʼO TE ʼU PĀKI: Ko he tehina kua mate tona ʼohoana ʼofaina, ʼae neʼe nā tauhi fakatahi fualoa kia Sehova. ʼE tui papau ia ʼe fakatuʼuake anai tona ʼohoana, pea ʼe haga tauhi agatonu kia Sehova.