Er Nan Ve Mbashiada Mba Yehova Ve Civir Aôndo A Ieev ga?
Mpin u Mbaôron Takerada Ne
Er Nan Ve Mbashiada Mba Yehova Ve Civir Aôndo A Ieev ga?
Mbaeren kwaghaôndo u Hindu man Buddha man Mbafada man mbazan Côôci i Orthodox sha tar jimin cii nenge ér ieev man ufoto man akav agen nga hange hange ken mcivir ve. Aluer u za ajiir agen ken tar u Afrika yô, ior mba civir ieev mbi i gbe sha ikyon shin sha awen yô, man ve na jighjigh ér mbaaôndo vev shin jijingi u aôndo ve ngu ken ieev mbin.
Kpa Mbashiada mba Yehova yô, mba civir Aôndo a ma eev môm tsô kpaa ga. Aluer ú nyôr ken Ayou a Tartor a ve yô, ka ajiir a ve civir Aôndo her je la, ú nenge a ufoto mba ior mba ukwaghaôndo mbagenev ve kaan ér ka uicighanmbaiorov la ker ga, shi ú nenge a eev mbu Yesu shin Maria kpaa ga. * Sha ci u nyi? Nenge ase kwagh u Bibilo i er sha kwagh ne yô.
Aôndo Yange Soo Ér Mbaiserael Ve Er Nyi?
Yehova Aôndo yange duen a Mbaiserael ken Igipiti kera cii yô, á pase ve wang er un soo ér ve civir un yô. Tindi u sha uhar u Atindi a Pue la kaa ér: “De gbe eev ga, shin kwagh u a bee ma kwagh u a lu sha kwavaôndo shin u a lu shin inya, shin u a lu shin mngerem ma shin mkur u inyaagh kpaa ga. De gur ve inya ga, shi de civir ve kpaa ga; gadia Mo TER, Aôndo wou, M ngu Aôndo u gban iwuhe.”—Ekesodu 20:4, 5.
Sha shighe u Aôndo lu nan Mose atindi ne la, Mbaiserael di gema lu eren wanbua u zenaria, man a̱ shi nan kpa kwagh u ve er ne lu sha u kaven Mbaigipiti mba ve civir uzendenya la. Yange ve yila eev mbun sha iti i ma aôndo u Mbaigipiti ga. Kpa ve kaa ér ka eev mbu civir Yehova a mi. (Ekesodu 32:5, 6) Nahan Aôndo er nena? Ishima yange i vihi Aôndo kpishi a mba ve civir eev mbun cii, nahan Mose tôô wanbua la nande sha usu, wua hingir vue.—Ekesodu 32:9, 10, 19, 20.
Shighe va kar yô, Yehova Aôndo seer asember agen sha tindi u sha uhar la. Yange tindi Mose ér a umbur Mbaiserael ér mayange je ve de gbe “eev mbu been a bee ma kwagh ga, er mlu u nomsoor shin kwase nahan, shin mlu u hanma zendenya u a lu shin tar, shin mlu u hanma inyon i lun a akper, i purugh sha, shin mlu u hanma kwagh u a kper a kpela inya, shin mlu u hanma ishu i i lu shin mngerem ma shin mkur u inyaagh kpaa” ga. (Duteronomi 4:15-18) Sha kpôô yô, gba u Mbaiserael vea civir Aôndo a ma eev mbu ma kwagh môm tsô kpaa ga.
Nahan cii kpa, Mbaiserael hingir u civir ieev ken hemen. Tsô Yehova tindi uprofeti ér ve za ta ve icin ve de u civir ieev gayô una tsaha ve kpee, a bunde ga. (Yeremia 19:3-5; Amoshi 2:8) Kpa ikyurior i Iserael venda icin i Aôndo ta ve la. Sha nahan yô, ken inyom i 607 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la Yehova na ian Mbababilon va tim Yerusalem, yem a Mbaiserael uikyangen.—2 Kroniku 36:20, 21; Yeremia 25:11, 12.
Mbakristu Mba Tsuaa Mbara Na Jighjigh Ér Nyi?
Shighe u atôatyev gema hingir Mbakristu ken derianyom u hiihii la, ve za hemen u civir Aôndo a ieev ga. Nenge ase kwagh u Demeteriu, or u varen iwa i azurfa, u a eren ieev ken gar u Efese yange ôr sha kwagh u kwaghaôndo u pasen u Paulu yô. Yange kaa ér: “Ne ior, ne fa, ka sha tom ne se zough a inyaregh yasegh mi ye; ne mba nengen, shi ne mba ungwan kpaa, ka ken Efese tseegh ga, shi ciôn ma i lu ken Ashia cii je man Paulu ne a lu ulugh ior kpishi, geman ve je, ngu kaan er, mban mba i eren sha ave ne ka mbaaôndo je ga.”—Aerenakaa 19:25, 26.
Paulu iyol na ôr kwagh u a zough sha akaa a Demeteriu ôr sha a na ne yô. Zum u Paulu lu lamen a Mbagrika ken gar u Atene yô, a kaa ér: “Doo u sé hen ser, Aôndo ngu er zenaria shin azurfa shin ma iwen i i koo i a kua sha kwaghfan man sha mhen u or nahan ga. Nahan Aôndo wa ayange a mlan ve la ikyo ga; kpa hegen yô, ngu pasen ior sha hanma ijiir cii er ve̱ gema ishima.” (Aerenakaa 17:29, 30) Paulu shi yange nger Mbatesalonika washika sha kwagh ne, wuese ve ér: “Ne gema her Aôndo, ne undu akombo [shin ieev].”—1 Mbatesalonika 1:9.
Ka Paulu tseegh ga, apostoli Yohane kpaa yange ta Mbakristu icin sha kwagh u civir Aôndo a ieev. Sha mkur u derianyom u hiihii la, Yohane wa Mbakristu kwagh gbang gbang ér: “Kemen nen ayol sha akombo [shin ieev].”—1 Yohane 5:21.
Mbashiada mba Yehova mba ongo imo i Aôndo a kaa wanger wanger ér se de civir un a eev mbu ma kwagh môm ga la. Ve lumun a kwagh u Yehova Aôndo a kaa ér: “Ka Mo [Yehova], ka iti yam je ne; icivir Yam Me na orgen ga, iwuese Yam kpaa Me na ieev mbi gban a gba la ga” la.—Yesaia 42:8.
[Ngeren u shin kpe]
^ Aluer u nyôr ken Ayou a Tartor agen yô, í kpela ufoto mba ior mbagenev mba i er kwagh ve ken Bibilo yô, í ver. Nahan kpa, í ver akaakpelan ne ka di hwe tsô, ka sha u civir Aôndo a mi ga. Mbashiada mba Yehova mba eren msen hen ufoto mban shi mba ngur ve inya kpaa ga.
[Mkaanem ma sha peeji 27]
“Ka Mo [Yehova], ka iti yam je ne; icivir Yam Me na orgen ga, iwuese Yam kpaa Me na ieev mbi gban a gba la ga.”—Yesaia 42:8