Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Faafitauli o Tagata—Po o le a Faai‘uina Ea?

Faafitauli o Tagata—Po o le a Faai‘uina Ea?

Faafitauli o Tagata—Po o le a Faaiʻuina Ea?

UA MĀTAUINA i se lipoti mai Aialani e uiga i le tulaga ua iai le lalolagi e faapea: “O le tasi vaefā o le faitau aofaʻi o le lalolagi, o loo ola matitiva, e 1.3 piliona o loo ola i se tupe e itiiti ifo i le $1 Amerika i le aso, e 1 le piliona e lē iloa faitau pe tusitusi, e 1.3 piliona e lē maua ni vai mamā e feinu ai, ma le 1 le piliona o loo matelāina i aso taʻitasi.”

Pagā se tulaga faanoanoa ona o le lē mafai e le tagata ona maua ni vaifofō tumau i faafitauli o le lalolagi! O na faafitauli, e foliga mai ua oo lava ina sili atu ona matuiā pe a e iloaina e faapea, o le toʻatele o tagata o loo faamatalaina i lenā lipoti, o fafine ma tamaiti e lē o iai se puipuiga. Po ua lē sili atu ea ona leaga e faapea e oo lava i le taimi nei, i lenei 21 o senituri, o loo faaauau ai pea ona “solia i aso uma [aiā tatau] a le lē mafaitaulia o tagata”?—The State of the World’s Children 2000.

“Se Lalolagi Fou i le Faagasologa o se Tupulaga e Tasi”

Ua faaalia e le Faalapotopotoga o Faaputuga Tupe a Malo Aufaatasi mo Tamaiti le talitonuga mautinoa e faapea, “o tulaga mataʻutia ua faia e nei faiga leaga . . . i olaga o tagata i le lalolagi aoao, e mafai ona aveesea.” Ua faapea mai lenei faalapotopotoga, o tulaga mataʻutia o loo taumafai le faitau piliona o nei tagata lē manuia e onosaia i le taimi nei, “e lē faapea e lē mafai ona ʻalofia pe suia.” O le mea moni, ua tuuina mai e le faalapotopotoga se valaau mo “tagata uma ina ia latou faia se lalolagi fou i le faagasologa o se tupulaga e tasi.” E iai le faamoemoe o le faalapotopotoga e faapea, o tagata o le a soifua ai i lenā lalolagi, o le a “lē toe matitiva, leai se faailoga tagata, leai ni faiga sauā ma ni faamaʻi.”

O i latou na faaalia nei faanaunauga, ua maua faalaeiauga mai le mea moni e faapea, e oo lava i le taimi nei, o loo faia ai e tagata o loo faaalia le manatu mamafa ia se galuega tele, ina ia soloiesea ai iʻuga faanoanoa o “se faasologa e foliga mai e lē motusia o fetauaʻiga ma mala.” Mo se faaaʻoaʻoga, a o faagasolo le 15 tausaga ua mavae, na “fesoasoani ai” le Polokalame mo le Tausia o Tamaiti i le aai o Chernobyl “e faaitiitia mafatiaga o le anoanoaʻi o tamaiti na aafia i le kanesa ona o le salalau atu o le kasa oona faaniukilia ina ua pa i inā.” (The Irish Examiner, Aperila 4, 2000) O le mea moni, e telē se aafiaga ua faia e faalapotopotoga tetele ma laiti mo le avatua o fesoasoani i olaga o le lē mafaitaulia o tagata na lavevea fua i taua ma mala.

Ae peitaʻi, o i latou na aafia ai i na taumafaiga mo le faaleleia o olaga o tagata, ua latou iloa le tulaga moni o mea. Ua latou iloa, o faafitauli ia o loo latou faafesagaʻia nei “ua matuā sili ona salalau atu ma sili ona mautū na i lo o le tulaga na iai e oo lava i le sefulu tausaga ua mavae.” Ua taʻua e David Begg, o le pule o le faaputuga tupe o meaalofa mo tagata puapuagatia e taʻu o le Manatu Mamafa i Aialani, e faapea, “na matuā uiga ese le tali mai a le ʻaufaigaluega, i latou e lagolagoina ma i latou na foaʻiina mai meaalofa” ina ua taia Mozambique i se lologa mataʻutia. Ua ia faaopoopo mai e faapea: “Ae e lē mafai ona matou foʻiaina na o i matou lava i ni taumafaiga faatauvaa e tusa ai ma le matuā mataʻutia o mala faapena.” E tusa ai ma taumafaiga e avatu ia fesoasoani i Aferika, ua ia taʻu saʻo mai e faapea: “O nai faamoemoega itiiti o loo i ai, ua pei o ni lamepa ua mū itiiti.” Ua manatu le toʻatele e faapea, o lana faamatalaga, ua saʻo lelei ona aoteleina ai le tulaga aoao o loo iai le lalolagi.

Pe e mafai ona tatou faatalitalia moni e tatou te vaaia se “lalolagi fou i le faagasologa o se tupulaga e tasi”? E avatu ai le faamālō i taumafaiga o loo faia e tagata i le taimi nei, ae ma le mautinoa lava, o se faiga atamai le manatunatu i se isi faamoemoe mo se lalolagi fou amiotonu ma le filemu. O loo faasino atu e le Tusi Paia i lenā faamoemoe e pei o lea o le a talanoaina i le isi mataupu o sosoo mai.

[Faamatalaga i Ata i le itulau 2]

Itulau e 3, tamaiti: UN/DPI Photo by James Bu