LA ATALAYA (TE ESTUDIS)

So pushenpe le zhene kai chiton

Romanes Kalderash
So pushenpe le zhene kai chiton
/assets/ct/28ada02fb0/images/syn_placeholder_sqr.png
w07 15/2

So pushenpe le zhene kai chiton

So pushenpe le zhene kai chiton

Makar ande Biblia chi delpe duma pa kana le manush brindin, sostar le marturia le Jehovaske chi keren godo?

Te brindin mai anglal te pen mol, vai aver pimos, si vareso kai kerenas le manush de dumut ande but riga, ande suako rig si len lengo zakono kai nai iek fialo. Univar kana o manush kai astarel te brindil marel o tajtai avresa si kon rhugil mangel sastimos ai veselia avreske, ai godola manush kai drago lenge so phendias naisin ai vazden o tajtai ai pen. Makar bute manushenge godo nai vareso nasul, kal marturia le Jehovaske si len pala soste te na keren les.

Le kristianuria kamen te aven manush veselime ai saste. Ando pervo siglo, le phral kai ningerenas kal congregasionuria thode tele ande iek lil iek suato kai kamel te phenel “ashen Devlesa” vai “te aven saste!” (Le Apostolengo 15:29). Uni servitori le Devleske phende ka le amperaturia: “Murho gazda [...] te trail pe sa e vriama!”, ai: “Te trail but o amperato!” (1 Reyes 1:31; Nehemías 2:3).

Katar avel te vazden o tajtai te brindin? La Atalaya 1 anda o marzo katar 1968 phendias kakala vorbi anda e Encyclopædia Britannica (1910), libro 13, patrin 121: “O zakono te vazden o tajtai te brindin ‘pala o mishtimos’ katar le zhuvinde shai avel katar iek zakono kai sas ka le religionuria kai penas pala penge dela ai vi pala le mule. Le grieguria ai le romanuria, kana janas, shorenas mol vai aver pimos te presnain ka penge dela. Ai ande lenge bare giesa vazdenas o tajtai te brindin pala lende ai vi pala le mule”. Vi e enciclopedia phenel: “Te pen pimos sas sar sakrifisio ka penge dela ai te brindin pala o sastimos katar le zhuvinde”.

Kerelpe zhi agies kako zakono? O libro International Handbook on Alcohol and Culture, kai sas kerdo ando 1995, phenel: “[Te vazden o tajtai te brindin] shai avela si iek zakono purano kai kerenas le manush de dumut kai shorenas rat vai mol ka iek del te mangen vareso, ai porme phenenas prame sar ‘te trais but!’ vai ‘te aves sasto!’”.

Nashtis te phenas ke makar uni prame vai zakonuria aven katar iek religion jojamni le chache kristianuria dikhen len sar vareso kai nai vorta. Iek ejemplo si, e fruta granada kai phenel e Biblia. Iek enciclopedia kai del duma pa e Biblia mothol: “Shai avela ke uni religionuria kai sas de dumut sas len e granada sar iek semno kai luvudinas”. Numa o Del tradias te suven granadi thaveske andel gada katar o baro rashai, ai vi sas granadi ando templo katar o Salomon (Éxodo 28:33; 2 Reyes 25:17). Aver ejemplo si ke mai anglal ande religion usinas angrustia kana ansurilaspe iek mursh ai iek zhuvli, numa but manush chi zhanen godo. Agies le angrustia sikaven ke iek manush si ansurime.

So shai phenas pa e mol kana luvudin ka iek del? Iek ejemplo si le manush anda o Siquem —kai luvudinas ka o Baal— ke “dine ando templo katar pengo del ai astarde te jan, te pen ai te den armaia ka o Abimelec”, o shau katar o Gedeon (Jueces 9:22-28). Gindis ke varekon chacho ka o Jehova sas te pel manushentsa kai luvudin ka iek del jojamno ai te del armaia ka o Abimelec? O profeta Amos phendias pa but israeliti kai dine le zea ka o Jehova: “Pasha sa le altaruria, thonpe pel gada kai line le sar unzhile, ai e mol kai pen ando templo katar penge dela line le katar le manush kai kerde te pokinen lenge” (Amós 2:8). Iek servitori chacho le Devlesko sas te shorel mol ka dela vai te pel godole manushentsa? (Jeremías 7:18). Gindis ke iek servitori katar o Jehova shai brindil ai te mangel katar iek del te azhutil varekas vai te mangel te zhal leske mishto mai angle?

Sas uni servitori chache ka o Jehova kai vazde le vast opre karing o cheri te mangen vareso lasho. Numa vazde peske vast ka o Del o chacho. Iek ejemplo si, kana chitos ke “o Salomon thodiaspe ande punrhende angla o altar katar o Jehova, angla sa le manush katar o Israel. Vazdias peske vast karing o cheri, ai phendias: “Ioi, Jehova, o Del katar o Israel. Nai aver Del sar tute [...]; Ashun len anda e rig kai san, o cheri. Ashun len ai iertisar amen’” (1 Reyes 8:22, 23, 30). Ai vi “o Esdras luvudisardias ka o Jehova, [...] ai sa o foro phendias: ‘Amen! Amen!’, ai vazde le vast. Porme thodepe ande changende le mosa pe phuv angla o Jehova” (Nehemías 8:6; 1 Timote 2:8). Das po gor ke kakala servitori chache chi vazden penge vast karing o cheri te mangen te azhutin len iek del katar e lashi baj vai aver prama (Isaías 65:11).

Agies but manush kai brindin chi gindin ke mangen katar iek del te azhutin len, numa nashtin te phenen sostar vazden o tajtai opre karing o cheri. Makar kakala manush chi gindin ande kako, chi kamel te phenel ke le kristianuria chache trobun te keren sar lende.

Ande aver dieli, le marturia le Jehovaske chi keren sa iek fialo sar keren aver manush. Iek ejemplo si ke but manush den barimos ka e bandera, ai chi den por gor ke godo si iek luvudimos. Le kristianuria chache beshen rigate ai chi thonpe ande so keren le kolaver manush. Pala godia kana keren kakala dieli, but Marturia sikaven respeto te na joliavon le manush. Le servitori le Devleske chi keren khanchi kai chi malavel la Bibliasa kai shai sikavel barimos le themes (Éxodo 20:4, 5; 1 Iovano 5:21). But manush chi gindin ke te brindin si vareso anda e religion. Numa si but dieli kai sikaven ke le kristianuria chi trobun te brindin. Kako avel de dumut katar e religion ai zhi agies shai dikhelpe sar vareso kai mangen katar “o cheri”, sar te mangen iek bari zor te azhutil len (Éxodo 23:2).