Dja pale

Dja papale

LEKTIONA 49

Har tiri familja bachteles nai wella — Kotar 1

Har tiri familja bachteles nai wella — Kotar 1

Romedine kamenn an pengro tselo djipen jaake bachteles te atchell, har ap o ersto diwes. Christe, kai bud bersha romedino hin un pen ap kowa rikrenn, hoi i bibla penella, djinenn: Kowa djala!

1. Hoi penell i bibla ap romedine morshende?

O Jehowah penas, kai hi o rom o shero an i familja (Dik pal an Efesarja 5:23). Job kamell, te krell o rom, hoi i familjake mishto hi. I bibla penell ap morshende: “Awenn jaake kamlo ap tumare romjende, har o Jesus Christo kamlo hi ap i patslende” (Efesarja 5:25). Har sikrell pes kowa? Job hi — te hin le khere un ninna te hin le wawarentsa khetne — latcho un kamlo ap peskri romjate. Job dikell, kai djal lake kek tchilatchepen, un dell lake kowa, hoi lake emotional un physish hunte wella (1. Timoteo 5:8). Leske hi bud moldo, te atchell li sorles an o patsepen (Mateo 4:4). Lah khetne mangell lo un drawerell an i bibla. Te hi i romedino morsh latcho un kamlo ap peskri romjate, rikrell lo peskro malepen i Jehoweha (Dik pal an 1. Petro 3:7).

2. Hoi penell i bibla ap romedine djuwjende?

I bibla penell, kai hunte sikrell i romni peskro romeske respekta. Ko hatsell pes an ko lab, “i romni hunte well latcho ap peskro romeste” (Efesarja 5:33). Ko nai krell li, te rikrell li pes leskri latchi shinia glan i jaka, un hoi job lake un i tchawenge halauter krella. Lakri respekta sikrell pes ninna, te hi li pal kowa tardo, hoi job penella, un te rakrell li leha latches — ninna glan wawarende. Ko krell li ninna, te patsell lo gar ap i Jehoweste.

3. Har nai krenn romedine pengro romedinepen sorleder?

Pral romedine penell i bibla: “Kol dui wenna har jek” (Mateo 19:5). Ko lab sikrella, kai hunte krenn romedine halauter, te well koi jaag an pengro kamlepen gar tikneder. Ko nai krenn le, te reservierenn le penge tsiro, un te rakrenn le o djieha pral kowa, hoi len ap o dji hi. Ninna te hi o Jehowah lenge o moldester, dell an lengro djipen tchi un kek wawar, kai hi lenge jaake bud moldo, har ko jek, koleha jon romedino hin. Doleske mukans jon witar kek malepen i wawareha jaake bares te well, kai anell kowa ap i tchilatcho drom.

RODAS DUREDER

Kanna dikeh, hawe biblakre prinzipje tiro romedinepen sorleder krenna.

4. Tumer romedine morsha — kamenn tumare romjen, un denn garda ap lende

I bibla penell, kai hunte well i romedino morsh “jaake kamlo ap peskri romjate, har hi lo kamlo ap peste” (Efesarja 5:28, 29). Har sikrell pes kowa? Dikenn o VIDEO, un rakrenn khetne pral:

  • Har nai sikrell i romedino morsh, kai kamell lo peskri romjat, un kai dell lo garda ap late?

Dikenn pal an Kolossarja 3:12, un rakrenn khetne pral:

  • Har nai sikrell i romedino morsh kowa?

5. Tumer romedine djuwja — kamenn tumare romen, un sikrenn lenge respekta

I bibla penell romedine djuwjenge, kai hunte sikrenn le pengre romende respekta — hi jek, ob te djiwell lo i Jehoweske, oder gar. Dikenn pal an 1. Petro 3:1, 2, un rakrenn khetne pral:

  • Tu te hal i morsheha romedino, kai gar ap i Jehoweste patsella, kameh tu, te krell lo kowa. Hoi penals tu, hoi anell budeder: Te rakreh o tselo tsiro pral i Jehoweste, oder te sikreh leske respekta, un te hal i latchi un kamli romni? Hoske peneh tu kowa jaake?

Khetne nai krenn romedine latche entscheidunge. Un hoi hi, te kamell i romni kowa gar, hoi lakro rom penella? Ninna te penell li leske kowa labentsa, hoi lakri respekta, lakro kamlepen un latchepen sikrenna, hunte djinell li: O Jehowah das o romeske kowa, te entscheidrell lo, hoi peskri familjake o fetester hi. Joi hunte well pal leste un pal leskro lab tardo. Jaake rikrell li i bacht an i familja. Dikenn pal an 1. Petro 3:3-5, un rakrenn khetne pral:

  • Har dikell o Jehowah ap romedine djuwjende, kai sikrenn pengro romeske respekta?

6. Sorleder har probleme

Kek romedinepen hi perfekt. Doleske hunte rikrenn romedine khetne, te nai wenn le sorleder har probleme. Dikenn o VIDEO, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi tchoras pash kola dujende an ko video koi dorjengri soor an pengro romedinepen?

  • Hoi kran le, te well lengri dori an o romedinepen pale sorleder?

Dikenn pal an 1. Korintarja 10:24, un Kolossarja 3:13, un rakrenn pal hako verso pral:

  • Har nai krell ko biblakro lab koi dori an o romedinepen sorleder?

I bibla penella, te rikras “o wawares bareder” har men kokres. Kowa sikrell pes ninna an kowa, te ham latcho ap wawarende un te sikrah wawaren mari respekta. Dikenn pal an Remarja 12:10, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi penals tu: Koon hunte rikrell an o romedinepen peskro “wawares bareder” har pes kokres?

BUD PENENNA: “Mer haiwah men buder gar.”

  • Har penals tu, kai hi i bibla an sawi situationa mishto?

HOI KATE PENLO WAS

Romedine nai wenn bachteles, te kamenn le pen, te sikrenn le penge respekta, un te rikrenn le pen ap biblakre prinzipje.

Hoi penals tu?

  • Hoi nai krell i romedino morsh, te well o romedinepen bachteles?

  • Hoi nai krell i romedini djuwel, te well o romedinepen bachteles?

  • Te hal romedino: Hawi biblakri prinzipa hi tuke mishto, te kress tiro romedinepen sorleder?

Hoi me kamau te krell

BUDEDER

Kate hatseh laba, hoi tuke mishto hin, te well tiri familja bachteles.

Har tiri familja bachteles nai wella (I brochura)

Kate huneh i gili, hoi sikrella, har mishto biblakre prinzipje an o romedinepen hin

Tchatcho kamlepen (4:26)

Kate drawereh, har te haiwess kola laba, kai hi o rom o shero an i familja.

“Hoske hunte hadenn pen djuwja gar pral o romeste?” (O Gardeskro Kheer, Mai 15, 2010)

Kate dikeh, hawi soor an o biblakro lab pral o romedinepen hi.

I bibla gardas maro romedinepen (7:12)