Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Nka Boledišana le Batswadi ba ka Bjang?

Nka Boledišana le Batswadi ba ka Bjang?

Kgaolo 1

Nka Boledišana le Batswadi ba ka Bjang?

“Ke lekile ka thata e le ruri go botša batswadi ba ka kamoo ke ikwago ka gona, eupša mafelelo ga se ya ba a mabotse—ba ile ba ntsena ganong. Ke dirile maiteko a magolo a go rapa sebete sa go hlalosa kamoo ke ikwago ka gona eupša ke ile ka palelwa!”—Rosa.

GE O be o sa le yo monyenyane, batswadi ba gago e be e le batho ba pele bao o bego o kitimela go bona bakeng sa go hwetša keletšo. O be o ba botša ditaba le ge e le dife, tše dikgolo le tše dinyenyane. O be o bolela dikgopolo tša gago le maikwelo ka bolokologi e bile o be o bota keletšo ya bona.

Lega go le bjalo, ga bjale o ka no ikwa eka batswadi ba gago ga ba sa go kwešiša. Ngwanenyana yo a bitšwago Edie o re: “Mantšiboeng a mangwe ka nako ya dijo ke ile ka thoma go lla gomme ka ntšha sa mafahleng a ka. Batswadi ba ka ba ile ba ntheetša, eupša ba be ba bonagala ba sa nkwešiše.” Ka mafelelo afe? “Ke ile ka fo ya ka phaphošing ya ka gomme ka lla le go feta!”

Ka lehlakoreng le lengwe, ka dinako tše dingwe o ka no bona go le kaone gore o se ke wa boledišana le batswadi ba gago. Mošemane yo a bitšwago Christopher o re: “Ke bolela le batswadi ba ka ka ditaba tše dintši. Eupša ke kgahlwa ke gore ka dinako tše dingwe ga ba tsebe dilo tšohle tšeo ke di naganago.”

Na go se bolele ka tše dingwe tša dilo ke phošo? Ga se gore ke phošo—ge feela o sa radie motho. (Diema 3:32) Lega go le bjalo, go sa šetšwe gore batswadi ba gago ba bonagala ba sa go kwešiše goba gore ga o boledišane le bona, taba ke gore: O swanetše go bolela le batswadi ba gago gomme le bona ba swanetše go go theetša.

Tšwela Pele o Bolela!

Ka ditsela tše dingwe, go boledišana le batswadi ba gago go swana le go otlela koloi. Ge o hwetša lepheko tseleng, ga o lahlele toulo; eupša o nyaka tsela e nngwe. Ela hloko mehlala e mebedi.

LEPHEKO 1 O nyaka go bolela, eupša go bonagala batswadi ba gago ba sa go theetše. Ngwanenyana yo a bitšwago Leah o re: “Ke hwetša go le thata go boledišana le tate. Ka dinako tše dingwe ke bolela le yena ka nakonyana ke moka a re, ‘Ntshwarele, na o be o bolela le nna?’”

POTŠIŠO: Go thwe’ng ge e ba Leah a tloga a nyaka go bolela ka bothata bja gagwe? Bonyenyane o na le dikgetho tše tharo.

Kgetho A

A ka hlabela tatagwe lešata. Leah o goeletša ka gore: “Taba ye ke ya bohlokwa! Ntheetše!”

Kgetho B

A ka kgaotša go bolela le tatagwe. Leah a ka fo tlogela go leka go bolela ka bothata bja gagwe.

Kgetho C

A ka letela nako e kaone gomme a tla a bolela ka taba yeo gape. Ka morago Leah a ka bolela le tatagwe ba lebantše difahlego goba a ka mo ngwalela lengwalo a hlalosa bothata bja gagwe.

O nagana gore ke kgetho efe yeo Leah a swanetšego go e kgetha? ․․․․․

A re hlahlobeng kgetho e nngwe le e nngwe go bona gore e ka lebiša kae.

Tatago Leah o na le ditšhitišo—ka go re’alo ga a lemoge kgakanego ya Leah. Ka gona ge e ba Leah a ka kgetha Kgetho A, tatagwe a ka no se kwešiše lebaka leo ka lona Leah a bolelago le yena a hlabošitše lentšu. Kgetho ye ruri e ka se dire gore tatago Leah a amogele mantšu a gagwe e bile e ka se bontšhe gore o a mo hlompha le go mo godiša. (Baefeso 6:2) Ka gona, kgetho ye e ka se be le mafelelo ao a letetšwego.

Le ge Kgetho B e ka bonagala e le bonolo kudu go e tšea, ga se e bohlale. Ka baka la’ng? Ka gobane “maano a a fela ge batho ba sa ntšhetšane sa mafahleng.” (Diema 15:22) Gore a swaragane ka katlego le mathata a gagwe, Leah o swanetše go bolela le tatagwe gomme ge e ba e le gore o tla mo thuša, o swanetše go tseba seo se diregago bophelong bja Leah. Go kgaotša go bolela ga go hole selo.

Lega go le bjalo go Kgetho C, Leah ga a dumelele lepheko le ge e le lefe le mo thibela. Go e na le moo, o leka go bolela ka taba yeo ka nako e nngwe. Le gona ge e ba Leah a kgetha go ngwalela tatagwe lengwalo, a ka ikwa bokaone ka yona nako yeo. Go ngwala lengwalo gape go ka mo thuša go bea gabotse seo a nyakago go se bolela. Ge tatago Leah a bala lengwalo leo, o tla kwa seo Leah a bego a leka go se bolela, e lego seo se ka mo thušago go kwešiša sello sa gagwe gakaone. Ka go re’alo Kgetho C e hola bobedi Leah le tatagwe.

Ke dikgetho dife tše dingwe tšeo Leah a ka bago le tšona? Bona ge e ba o ka nagana ka e nngwe ya tšona gomme o e ngwale ka mo tlase. Ke moka o ngwale mafelelo ao phetho yeo e ka bago le ona.

․․․․․

LEPHEKO 2 Batswadi ba gago ba nyaka go bolela le wena, eupša wena ga o nyake. Ngwanenyana yo a bitšwago Sarah o re: “Ga go na selo seo se ntenago go swana le go hlabja ka dipotšišo ka morago ga go ba le letšatši le thata sekolong. Ke nyaka go lebala ka sekolo, eupša gateetee batswadi ba ka ba thoma go mpotšiša gore: ‘O hlwele bjang? Na go bile le mathata le ge e le afe?’” Ga go pelaelo gore batswadi ba Sarah ba botšiša dipotšišo tše bjalo ka maikemišetšo a mabotse. Le gona Sarah o lla ka gore: “Go thata go bolela ka ditaba tša sekolong ge ke lapile e bile ke gateletšegile.”

POTŠIŠO: Ke’ng seo Sarah a ka se dirago boemong bjo? Go etša mohlaleng o fetilego, o na le dikgetho tše tharo.

Kgetho A

A ka gana go bolela. Sarah o re: “Ntlogeleng hle. Ga ke nyake go bolela gona bjale!”

Kgetho B

A ka tšwela pele a bolela. Go sa šetšwe go ikwa a gateletšegile, Sarah a ka araba dipotšišo tša batswadi ba gagwe ka go fo ithola kgwara.

Kgetho C

A ka kgetha go tlo bolela ka seo re ka rego ke ditaba tša sekolong nakong e tlago eupša a tšwetša pele poledišano ka go bo- lela ka taba e nngwe. Sarah o šišinya gore ba boledišane ka ditaba tša sekolong ka nako e nngwe, ge a tseba gore o tla ba a le boemong bjo bobotse bja go dira bjalo. Ke moka o bole- la ka go bontšha kgahlego ya kgonthe gore: “Lena le hlwele bjang. Dilo di le sepeletše bjang?”

Ke kgetho efe yeo o naganago gore Sarah o swanetše go e kgetha? ․․․․․

Anke gape re hlahlobeng kgetho e nngwe le e nngwe go bona gore e ka lebiša kae.

Sarah o ikwa a gateletšegile e bile a sa nyake go bolela. Ge e ba a ka kgetha Kgetho A, o sa tlo fo ikwa a gateletšegile, eupša gape o tlo ikwa a le molato ka baka la go hlabela batswadi ba gagwe lešata.—Diema 29:11.

Ka nako e swanago, batswadi ba Sarah ba ka se thabele tsela yeo a bolelago le bona ka yona—goba setu seo se tlago go latela. Ba ka nagana gore go na le seo Sarah a se utago. Ba ka leka ka thata go dira gore a bolele, e lego seo ge e le gabotse se ka mo dirago gore a ferekane le go feta. Mafelelong, kgetho ye ga e be le mohola.

Kgetho B yona go molaleng gore e phala kgetho A. Go ba gona, Sarah le batswadi ba gagwe ba a boledišana. Eupša ka ge poledišano e tla ba e sa tšwe pelong, Sarah le batswadi ba gagwe ba ka se hwetše seo ba se nyakago, e lego go boledišana ka bolokologi le ka go ntšha sa mafahleng.

Lega go le bjalo, ge e le Kgetho C, e tla dira gore Sarah a ikwe a le kaone ka ge poledišano e bjalo ka mathata ao re ka rego ke a sekolo e tla ba e diegišitšwe ga bjale. Batswadi ba gagwe ba tla tšeela godimo maiteko a gagwe a go boledišana le bona, ka go re’alo le bona ba tla thaba. Gantši kgetho ye e ka atlega ka gobane ka moka ga bona ba diriša molao wa motheo o hwetšwago go Bafilipi 2:4, woo o rego: “Šetša dikgahlego tša ba bangwe, e sego tša gago feela.”—Today’s English Version.

Phemang go se Kwešišane

Gopola gore seo o se bolelago ga se ka mehla se dumelelanago le seo batswadi ba gago ba naganago gore o leka go se bolela. Ka mohlala, batswadi ba gago ba go botšiša gore hleng eka ga se wa thaba? Wena o re: “Ga ke nyake go bolela ka seo.” Eupša batswadi ba gago bona ba kwa o e ra gore: “Ga ke le bote moo nka bago ka le ntšhetša sa mafahleng. Ke tla bolela le bagwera ba ka ka bothata bja ka e sego lena.” Leka go ngwala dikarabo tša seo o se naganago ka se se lego ka mo tlase. Akanya o lebeletšane le bothata bjo bogolo gomme batswadi ba gago ba ithaopela go go thuša.

Ge e ba o re: “Le se ke la tshwenyega. Ke tla bo rarolla.”

Batswadi ba gago ba ka kwa o e ra gore: ․․․․․

Mohlomongwe o ka arabela kaone ka gore: ․․․․․

Ke selo sefe sa bohlokwahlokwa seo o swanetšego go se dira? Kgetha mantšu a gago ka kelohloko. A bolele ka segalo seo se bontšhago tlhompho. (Bakolose 4:6) Nagana ka batswadi ba gago e le bagwera ba gago, e sego manaba a gago. Therešo ke gore: O hloka bagwera ba gago ka moka ge e ba o nyaka go atlega go lebeletšaneng le ditlhohlo tšeo o tlago go kopana le tšona.

KGAOLONG YA RENA YEO E LATELAGO

Go thwe’ng ge e ba go boledišana le batswadi ba gago e se bothata—eupša bothata e le gore nako le nako ge le boledišana le a ngangišana?

LENGWALO LA BOHLOKWA

“Ke bolela go tšwa pelong ya ka gomme ke bolela ka potego.”—Jobo 33:3, The Holy Bible in the Language of Today, ka William Beck.

KELETŠO

Ge e ba o thatafalelwa ke go fo dula fase wa bolela le motswadi wa gago goba batswadi ba gago ka bothata bjo itšego, boledišanang ka bjona ge le sepela ka maoto, le sepela ka koloi goba le eya mabenkeleng gotee.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Go etša ge o ka hwetša go le thata go bolela le batswadi ba gago ka ditaba tše dikgolo, le bona ba ka ikwa ba sa lokologe e bile ba sa swanelege ge ba leka go bolela le wena ka tšona ditaba tšeo.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

Nakong e tlago ge ke ikwa gore ke nyaka go kgaotša go bolela le batswadi ba ka, ke tla ․․․․․

Ge e ba batswadi ba ka ba nkgapeletša go bolela ka selo seo ke dikadikago go bolela ka sona, ke tla re ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● Ke tema efe yeo e kgathwago ke go tseba nako ya maleba ya go bolela?—Diema 25:11.

● Ke ka baka la’ng go bolela le batswadi ba gago e le mo go holago?—Jobo 12:12.

[Ntlhakgolo go letlakala 10]

“Ga se ka mehla go lego bonolo go boledišana le batswadi ba gago, eupša ge o lokologa gomme o boledišana le bona, o ikwa eka o rotšwe morwalo o boima monaganong wa gago.”—Devenye

[Seswantšho go letlakala 8]

Go etša ge lepheko e sa swanela go ba thibelo, o ka hwetša tsela ya go feta gomme wa boledišana le batswadi ba gago!