Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

BEIBELE E FETOŠA MAPHELO

“Ke Ile ka Thoma go Naganišiša Mabapi le Gore Bophelo bja ka bo be bo Lebile Kae”

“Ke Ile ka Thoma go Naganišiša Mabapi le Gore Bophelo bja ka bo be bo Lebile Kae”
  • NGWAGA WA MATSWALO: 1941

  • NAGA: AUSTRALIA

  • BOPHELO BJA PELE E EBA MOKRISTE: GO KGOGA LE GO NWA BJALA KUDU

BOPHELO BJA KA BJA NAKONG E FETILEGO:

Ke goletše Warialda, e lego torotswana ya New South Wales. Warialda ke lefelo la batho bao ba ratago go rua dilo tše bjalo ka dinku le dikgomo le go lema mabele le dibjalo tše dingwe. Torotswana yeo e hlwekile gomme ga e na bosenyi bjo bokaalo.

Ka ge e be e le nna yo mogolo baneng ba lesome, ke ile ka thoma go šoma ke na le nywaga e 13 gore ke thuše go hlokomela lapa. Ka ge ke be sa rutega gakaalo, ke be ke šoma dipolaseng. Ge ke na le nywaga e 15, ke be ke le modiši, ke tlwaetša dipere.

Go šoma dipolaseng go be go kgahliša e bile go na le mathata a gona. Ka lehlakoreng le lengwe, ke be ke tloga ke thabela mošomo gotee le tikologo ya moo. Ke be ke fela ke ora mollo bošego gomme ke lebelela ngwedi le legodimo leo le tletšego dinaledi ge diphefšaneng tša mantšiboa go kwala menko e bosana ya sethokgweng sa kgauswi. Ke gopola ke be ke nagana gore go swanetše go ba go na le Yo a bopilego dilo tšeo ka moka tše di kgahlišago. Ka lehlakoreng le lengwe, ke be ke phela le batho bao ba nago le ditutuetšo tše gobatšago moo dipolaseng. Ke be ke dula ke ekwa ba rogana, e bile ke hwetša disekerete gabonolo. Go se go ye kae ke ge ke phela ka go rogana le go kgoga.

Ke ile ka hudugela Sydney ge ke be ke na le nywaga e 18. Ke ile ka leka go tsenela tša bohlabani eupša ka ganwa ka ge ke be ke sa rutega gakaalo. Ke ile ka hwetša mošomo gomme ka fetša ngwaga ke dula Sydney. E bile ka yona nako yeo moo ke ilego ka kopana la mathomo le Dihlatse tša Jehofa. Ke ile ka dumela ge di be di ntaletša go ya go se sengwe sa diboka tša tšona gomme ka lemoga le semeetseng gore dithuto tša tšona di hupere therešo.

Lega go le bjalo, ka moragonyana ga moo, ke ile ka phetha ka go boela dithokgweng. Ke ile ka feleletša ke dula Goondiwindi, kua Queensland. Ke ile ka hwetša mošomo, ka nyala gomme ka maswabi, ka thoma le go nwa bjala.

Nna le mosadi wa ka re ile ra ba le bana ba babedi. Ge barwa ba ka ba se na go belegwa, ke ile ka thoma go naganišiša mabapi le gore bophelo bja ka bo be bo lebile kae. Ke ile ka gopola seo ke bego ke se kwele dibokeng tša Dihlatse kua Sydney gomme ka dira phetho ya gore ke gate mogato o itšego ka taba ye.

Ke ile ka hwetša tokollo ya kgale ya Morokami, yeo e bego e na le diaterese tša ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ya Australia. Ke ile ka di ngwalela lengwalo ke kgopela thušo. Di ile tša nkaraba ka go romela Hlatse e botho le e lerato gore e nketele. Go se go ye kae, ke ge e šetše e ithuta Beibele le nna.

KAMOO BEIBELE E FETOTŠEGO BOPHELO BJA KA:

Ge ke dutše ke ithuta Beibele, ke ile ka lemoga gore ke be ke swanetše go dira diphetogo tše dikgolo bophelong bja ka. Temana ya Beibele yeo e ilego ya nkgoma kudu e bile ya 2 Bakorinthe 7:1. Temana yeo e re kgothaletša gore re “itlhwekišeng ditšhila tšohle tša nama.”

Ke ile ka phetha ka gore ke be ke tla kgaotša go kgoga le go nwa kudu. Go be go se bonolo go dira diphetogo tšeo, ka ge ke be ke phetše ka mekgwa yeo ka nako e telele. Eupša ke be ke ikemišeditše go phela ka tsela yeo e thabišago Modimo. Ke ile ka thušwa kudu ke go diriša molao wa motheo wo o lego go Baroma 12:2, o rego: “Lesang go bopega ka sebopego sa tshepedišo ye ya dilo, eupša fetogang ka go fetola menagano ya lena.” Ke ile ka lemoga gore e le gore ke kgone go fetoša mekgwa ya ka, ke be ke swanetše go fetoša tsela ya ka ya go nagana gomme ke lebelele mekgwa ya ka ka tsela yeo Modimo a e lebelelago ka yona—e le e gobatšago. Modimo o ile a nthuša gore ke kgaotše go kgoga le go nwa kudu.

“Ke ile ka lemoga gore e le gore ke kgone go fetoša mekgwa ya ka, ke be ke swanetše go fetoša tsela ya ka ya go nagana”

Lega go le bjalo, ke ile ka thatafalelwa kudu ke go kgaotša go rogana. Ke be ke tseba keletšo ya Beibele yeo e lego go Baefeso 4:29, e rego: “Anke polelo e bodilego e se ke ya tšwa melomong ya lena.” Go dutše go le bjalo, ga se ka kgona gateetee go hlwekiša polelo ya ka. Ke ile ka thušwa ke go naganišiša ka mantšu a lego go Jesaya 40:26. Ge temana yeo e bolela ka magodimo ao a tletšego dinaledi, e re: “Emišetšang mahlo a lena godimo le bone. Ke mang yo a hlodilego dilo tše? Ke Yena yo a tšweletšago makoko a tšona ka boati, a di bitšago ka moka ka maina. Ka baka la boati bja matla a magolo, e bile e le yo matla kudu, ga go le e tee ya tšona yeo e hlaelago.” Ke ile ka ipotša gore ge e ba Modimo a bile le matla a go bopa legohle le legologolo—leo ke bego ke tloga ke rata go le lebelela—ruri o be a ka mpha matla a go dira diphetogo gore ke mo kgahle. Ka go rapela kudu le go katana kudu, ganyenyane-ganyenyane ke ile ka kgona go laola polelo ya ka.

KAMOO KE ILEGO KA HOLEGA KA GONA:

Le ge dipolaseng tšeo ke bego ke šoma go tšona go be go na le batho ba sego kae, ke be ke sa hwetše sebaka se sentši sa go boledišana le bona ka ge ke be ke le modiši. Lega go le bjalo, ka tlwaetšo yeo e newago dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa, ke ithutile tsela ya go bea ditaba gabotse. Ka mohlala, tlwaetšo yeo e nthušitše gore ke kgone go boledišana le ba bangwe ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo.—Mateo 6:9, 10; 24:14.

Ke thabetše go hlankela ke le mogolo ka phuthegong nywageng e mmalwa e fetilego. Ke go tšea e le tokelo go dira selo le ge e le sefe seo nka se kgonago go thuša badumedigotee le nna. Lega go le bjalo, selo seo ke šegofaditšwego kudu ka sona ke go hlankela Jehofa gotee le mosadi wa ka yo a botegago le yo lerato mmogo le bana ba rena ba babotse.

Ke leboga Jehofa ge a ntumeletše—nna motho yo a sa rutegago gakaalo—gore ke rutwe ke yena. (Jesaya 54:13) Ke dumelelana ka mo go feletšego le mantšu a Diema 10:22, a rego: “Tšhegofatšo ya Jehofa e a humiša.” Nna le ba lapa la ka re fagahletše go ithuta mo go oketšegilego ka Jehofa le go mo hlankela ka mo go sa felego.