Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Ke’ng seo se dirilego gore kobo ya Jesu ya ka gare e be e ipiletšago gakaakaa go bahlabani ba Roma?

Bahlabani ba bane bao ba bego ba eteletše pele go bolawa ga Jesu, ba ile ba abagana diaparo tša gagwe. Johane 19:23 e re: “Eupša kobo [ya Jesu] ya ka gare e be e se na moroko, e logilwe go tloga godimo go theoša le botelele bja yona.” Bahlabani ba phethile ka go se e gagole eupša ba e direla matengwa. Kobo e bjalo e be e dirilwe bjang?

Ge go thwe kobo ya ka gare go bonagala go bolelwa ka seaparo seo se nyakilego go swana le gempe seo se dirilwego ka linene goba boya gomme se fihla matolong goba dikokoilaneng. Dikobo tše gantši di be dirwa ka go rokelela mašela a mabedi ao a segilwego khutlo-nne goba khutlo-nne-thwi, ke moka go rokelelwa dikarolo tše tharo tša ona. Go be go tlogelwa mašoba bakeng sa hlogo le matsogo.

Puku ya Jesus and His World e bolela gore, kobo e bitšago kudu ya mohuta woo e be e dirwa ka tsela e swanago eupša go dirišwa “lešela le tee feela le letelele leo le phuthilwego le go segwa mo gare bakeng sa go tsentšha hlogo” le go menwa gabotse. Mohuta wo wa kobo o be o nyaka go rokelelwa ka mo thoko.

Dikobo tšeo di bego di se na moroko ka mo go feletšego, go swana le yeo Jesu a bego a e apara, di be di dirwa Palestina feela. Di be di logelwa godimo ga dilogelo tše di emego thwii tšeo di bego di diriša dihlopha tše pedi tša ditlhale tšeo di lego thwii, se sengwe se le ka pele ga kota e phekaganego gomme se sengwe se le ka morago ga yona. Puku e nngwe ya ditšhupetšo e re, mologi o be a logelela a diriša nalete, yeo e bego e e-na le tlhale ya go logelela, go tloga karolong ya ka pele go ya go ya ka morago, “ka go rialo a dira lešela la sebopego sa nkgokolo.” Go bonagala kobo ye yeo e se nago moroko e be e le selo seo se sa hwetšagalego gabonolo gomme bahlabani bao ba be ba e bona e le e kganyogegago.

Na go be go e-na le barui ba dinose Isiraeleng ya bogologolo?

Go ya ka Mangwalo a Seheberu, Modimo o be a holofeditše go iša Baisiraele ba bogologolo “naxeng . . . ye e êlaxo mafsi le nose.” (Ekisodo 3:8) Gantši go bonagala eka ge Mangwalo a bolela ka dinose goba todi a hlalosa dijo tšeo di tšweletšwago ke dinose tša naga. Beibele ga e bolele selo ka barui ba dinose ba Isiraeleng ya bogologolo. Lega go le bjalo, nyakišišo e dirilwego morago bjale Moeding wa Bet She’an kua Isiraele e utollotše gore badudi ba gona mehleng ya bogologolo ba be ba “rua dinose bakeng sa tša kgwebo.”

Kua Tel Rehov, banyakišiši ba Yunibesithing ya Seheberu ya Jerusalema ya Mokgatlo wa Boepi bja Marope (Hebrew University of Jerusalem’s Institute of Archaeology) ba utollotše lefelo leo go lona go bego go beilwe diphago tša dinose la lekgolong la bo-lesome go ya go la bo-senyane la nywaga B.C.E.—e lego mehla ya pele ga ya magoši a Baisiraele. Le e be e le lekga la pele go hwetšwa diphago tša bogologolo tša dinose kua Bohlabela bja Magareng. Go naganwa gore lefelo leo go bolokwago dinose go lona, mathomong le be le e-na le diphago tša dinose tše ka bago tše lekgolo tšeo di beakantšwego ka dihlopha gomme di hlatlagantšwe bonyenyane gararo.

Yunibesithi e bega mabapi le kutollo yeo gore, phago e nngwe le nngwe e be e le ya “silintere e dirilwego ka letsopa . . . ya botelele bja disenthimithara tše ka bago tše 80 le ya molagare wa disenthimithara tše 40. . . . Barui ba dinose ba nago le bokgoni gotee le diithuti tšeo di etetšego lefelo leo di akanyetša gore go be go ka kgoboketšwa moo e ka bago seripa-gare sa tone sa todi go tšwa diphagong tšeo ngwaga le ngwaga.

[Seswantšho go letlakala 22]

Lefelo leo la Tel Rehov

[Mothopo]

Institute of Archaeology/Hebrew University © Tel Rehov Excavations