Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Iša Ditaba tše Dibotse Moo go Lego Thata go Fihla

Go Iša Ditaba tše Dibotse Moo go Lego Thata go Fihla

Go Iša Ditaba tše Dibotse Moo go Lego Thata go Fihla

LORI ya rena e lebile lefelong la go phuruphutša leo le nago le batho ba ka bago ba 60 ba itlhamilego ba banna, basadi gotee le bafsa ba lego mahlalagading. Ba bangwe ba apere yunifomo; ba bangwe ba apere diaparo tše di tlwaelegilego. Bontši bja bona bo swere dibetša tša moretha-o-itiriša. Ba bonagala ba re letetše. Go na le ntwa ya selegae.

Re na le matšatši a mane re le leetong, re rwele ditone tše lesome tša dikgatišo tša Beibele. Re ipotšiša ge e ba ba tla re dumelela go feta. Na ba tla nyaka tšhelete? Go tla re tšea nako e kaakang go ba kgodiša gore lesolo la rena ke la khutšo?

Monna yo mongwe yo a kgahlwago ke go thunya o thunyetša godimo go re gopotša gore marapo ke a mang. O bona megala ya rena ya go šikarwa gomme o re laela gore re mo nee yona. Ge re dika-dika, o dira boitšhišinyo bja mmele bja go bontšha gore o tla re ripa megolo, bjoo bo tlogago bo bontšha seo se tlago go direga ge e ba re gana go dira seo a rego re se dire. Re mo nea megala yeo.

Le semeetseng mosadi yo a aperego yunifomo o tšea sethunya sa gagwe gomme o leba go rena. Ke “mongwaledi,” gomme o tsoma gore le yena re mo nee tsoko. Bophelo bo thata, gomme selo le ge e le sefe seo re ka ba fago sona se ka hola. Ke moka lešole le lengwe le bula tanka ya rena ya tisele gore le tlatše boleke bja lona. Ka go hlokomologa go gana ga rena, le bolela gore le no ba le latela ditaelo. Ga go seo re ka se dirago. Re fo holofela gore ba bangwe ba se dire se se swanago.

Mafelelong, lepheko le a tlošwa, gomme re wela tsela. Nna le modirišani wa-ka re ikwa re imologile. Go be go le thata, eupša re šetše re tlwaetše mafelo a a go phuruphutša ao a tšhošago. Magareng ga April 2002 le January 2004, re dirile maeto a 18 go tloga boema-kepeng bja Douala, Cameroon, go ya Bangui, e lego mošate wa Repabliki ya Afrika Bogare. Leeto la dikhilomithara tše 1 600 le dula le tletše dikotsi le dimakatšo. *

Joseph le Emmanuel, baotledi bao ba bego ba dula ba tšea maeto ao, ba hlalosa gore: “Maeto a a re rutile dithuto tše dintši. Go rapela gantši ka setu le go dula o fodile ke gabohlale. Mopsalme o ngwadile gore, ‘Ke bôta Modimo, xa ke boife; motho ó ntira’ng?’ Re leka go ba le boemo bjo bo swanago bja kgopolo. Re kwa re kgodišega gore Jehofa o a lemoga gore leeto la rena ke la go sepediša molaetša wa kholofelo woo o tlogago o nyakega.”—Psalme 56:11.

Maiteko a Ditšhaba-tšhaba a go Nea Dijo tša Moya

Ba bantši karolong ye ya Afrika ba rata go kwa ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Dikgatišo tšeo re di išago fao di diretšwe go ba thuša go kgotsofatša dinyakwa tša bona tša moya. (Mateo 5:3; 24:14) Ofisi ya lekala ya Cameroon ya Dihlatse tša Jehofa yeo e lego Douala e nea bagoeledi ba Mmušo ba fetago 30 000 disola tša dikgatišo ka mehla, gotee le batho ba thabelago bao ba dulago Cameroon le dinaga-mabapi tše nne.

Dikgatišo tše di šetše di sepetše leeto le letelele. Bontši bja tšona bo gatišitšwe Engelane, Finland, Jeremane, Italy le Sepania. Ke moka di ile tša sepetšwa ka sekepe go tšwa Fora. Ka tlwaelo, serwalo sa dikgatišo tša Beibele se goroga boema-kepeng bja Douala dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše pedi.

Serwalo se nametšwa loring gomme sa išwa ofising ya lekala. Bašomi ba Lefapheng la tša Thomelo ba hlopha dikgatišo go ya ka mafelo ao di yago go ona. Go iša dikgatišo tše dikarolong tša kgole tša naga ga go bonolo. Eupša se ke karolo ya go iša ditaba tše dibotse “go fihla karolong ya kgole ya lefase.” (Ditiro 1:8) Lekala le ithekgile ka baithapi ba nago le moya wa boikgafo bao ka go rata ba dirago maeto a a kotsi ka dilori. Batho ba dimilione ba bogareng bja Afrika ba hwetša disola tša bona tša dikgatišo tše di theilwego Beibeleng ka mehla.

Leeto le le Tlwaetšwego

Dikgatišo tše di sepedišwago ka lori di ya Cameroon, Chad, Guinea ya Molagareng, Gabon le Repabliking ya Afrika Bogare. Anke re felegetšeng lori e nngwe le batho bao ba sepelago ka yona. Ipone o dutše le baotledi, gomme o itokišeleditše leeto la go ya mafelong a fapa-fapanego leo le tlago go tšea matšatši a lesome goba go feta moo.

Baotledi ba tshelelago ba tšea leeto le. Ba swanetše go ba le matla, bokgoni, ba se fele pelo, le gona ba apare gabotse. Ba ka apara moaparo wa Seafrika goba gempe le thai. Nakong e fetilego, bahlankedi ba lekgetho ba ile ba bolela gore: “Anke le boneng lori ye yeo e hlwekilego le baotledi ba yona bao ba aperego gabotse, ba fo ba bjalo ka ge ba tšwelela diswantšhong tša ka dikgatišong tša bona.” Se bohlokwa kudu go feta ponagalo ya baotledi ke go ikemišetša ga bona go ya le ge e le kae moo go nyakegago bakeng sa gore ba hlankele ba bangwe.—Psalme 110:3.

Go tlogwa Douala mo e ka bago ka iri ya botshelela mesong, ka moragonyaga ga ge letšatši le se na go hlaba, e le gore go phengwe semphete-ke-go-fete sa dikoloi toropong ye yeo e phatlaletšego. Ka morago ga go tshela leporogo leo le lego kgaufsi le ofisi ya lekala le go phatša toropo ya leema-ema, re leba bohlabela lefelong la mathomo leo re yago go lona—Yaoundé, e lego mošate wa Cameroon.

Baotledi ka moka ba tshelelago ba tla go botša kamoo go lego thata ka gona go laola lori e tletšego dipuku tša boima bja ditone tše lesome. Matšatši a mathomo a mararo ditseleng tšeo di adilwego mafsika ga a na mathata gakaalo, gaešita le ge go nyakega tlhokomelo e feletšego le go tsepama ga kgopolo. Ke moka, kapejana re kopana le pula e tšhologago. Go tloga fao go ya pele tsela ya gona ga se ya alwa mafsika. Ga go sa bonagala gabotse, tsela e a thelela, gomme re swanelwa ke go sepela ganyenyane ka baka la lebato le sa leka-lekanego. Šwahlane e a swara. Ke nako ya go ema, go ja le go leka go robala maoto a rena a le godimo ga dashboard. Bjoo ke bophelo bja maetong a!

Ka pela mesong e latelago, leeto la rena le thoma gape. Yo mongwe wa baotledi o thuša ka go lebelela maemo a tsela ka kelohloko. O re lemoša le semeetseng ge e ba re batamela kgaufsi kudu le leope le le lego ka thoko ga tsela. Baotledi ba a tseba gore ge ba ka wela ka leopeng, go tla ba tšea matšatši gore ba kgone go tšwa. Ditsela ga di kaonefale gakaalo ge re tshela mollwane gomme re tsena Repabliking ya Afrika Bogare. Dikhilomithareng tše 650 tše di latelago, re feta kgaufsi le naga e botse e tala le ya meboto. Bana, batšofadi, le bomma bao ba beputšego bana, ka moka ba re emišetša matsogo ge re feta metseng ya gabo bona. Ka baka la dintwa tša selegae, go feta matšatši a mmalwa go se na dikoloi ditseleng, ka go rialo batho ba re lebelela ka go nyaka go tseba.

Diphihlelo Tšeo di Kgahlišago

Janvier, yo mongwe wa baotledi, o re botša gore go sa šetšwe mošomo wa bona o montši, gantši ba ema motsaneng go khutša go se nene gotee le go sepediša dikgatišo tša Beibele. O gopola ka gore: “Kua Baboua re be re dula re leka go bolela le mošomi wa sepetlele yo a bego a bontšha kgahlego e kgolo molaetšeng wa Mmušo, gomme re be re fela re mo swarela thuto e kopana ya Beibele. Letšatši le lengwe re ile ra ba ra bontšha yena le lapa la gagwe khasete ya bidio ya Noa. Go ile gwa fihla bagwera le baagišani, gomme kapejana ngwako wa gagwe o be o tletše ka babogedi ba thabilego. Yo mongwe le yo mongwe o be a kile a kwa ka Noa, gomme ga bjale ba be ba kgona go bogela kanegelo ya gagwe thelebišeneng. Go bona tebogo ya bona e be e le mo go kgomago kudu. Ka morago ga moo, ba ile ba bontšha tebogo ya bona ka go dira dithulaganyo tša go apea dijo, gomme ba re kgothaletša go lala fao. Re be re swanetše go tloga ka yona nako yeo le go tšwetša pele leeto la rena le letelele, eupša re ile ra thabela go bolela ditaba tše dibotse le batho ba bao ba ikokobeditšego.”

Mootledi yo mongwe, e lego Israel, o gopola ditiragalo tša leeto le lengwe la go ya Bangui, e lego lefelo leo re yago go lona. O anega ka gore: “Ge re be re batamela Bangui, re be re hwetša mapheko a mantši a tsela. Seo se kgahlišago ke gore mašole a mantši a be a e-na le bogwera e bile a gopola lori ye ge e be e feta maetong a fetilego. A ile a re laletša gore re dule le ona gomme a amogela dikgatišo tša Beibele ka lethabo. A tšeela puku godimo, ka gona a ngwala leina la ona ka gare ga yona le letšatši-kgwedi gotee le leina la motho yoo a a filego yona. Mašole a mangwe a be a e-na le ba leloko bao e lego Dihlatse, gomme se e be e le se sengwe seo se dirago gore ba bontšhe bogwera.”

Joseph, mootledi yo a nago le phihlelo go feta ba bangwe, o anega seo a rego ke thwadi ya maeto a bjalo—go fihla lefelong leo re yago go lona. O gopola mabapi le leeto le lengwe le itšego gore: “Ge re be re le dimaele tše sego kae feela go tloga Bangui, re leleditše bana babo rena mogala re ba botša gore re tla tloga re goroga. Ba ile ba re felegetša mafelong a mangwe toropong, ba re thuša ka go tlatša dipampiri tše di nyakegago. Ge re fihla, bohle ba lego ofising ya lekala ba ile ba tšwa e le gore ba tle ba re dumediše ka go re gokarela ka tsela e borutho. Bathuši ba ile ba tla ba e-tšwa diphuthegong tša kgaufsi, gomme ka diiri tše sego kae, mapokisi a makgolo a Dibeibele, dipuku, dipukwana le a dimakasine a be a fološitšwe gomme a hlophilwe bogorogelong bja dipuku.”

Joseph o oketša ka gore: “Ka dinako tše dingwe, morwalo wa rena o be o akaretša diaparo tše go neelanwego ka tšona, dieta le dilo tša bana tšeo di yago Democratic Republic of Congo e lego naga-mabapi. E be e le mo go thabišago gakaakang go bona bana babo rena ba lebogago ba myemyela!”

Ka morago ga go khutša letšatši le tee, re lokišetša lori ya rena gomme ra ikgata mehlala. Re letelwa ke mathata, eupša phihlelo e kgahlišago yeo re bilego le yona e feta kgole bothata le ge e le bofe.

Maeto a matelele, dipula tše di tšhologago, ditsela tše di sa kgahlišego, maotwana a tšwelego moya, gotee le go robega ga lori di ka hlakahlakanya. Mašole a nago le manganga ke tlhohlo e dulago e le gona. Lega go le bjalo, ga go seo se tlišetšago baotledi ba lethabo go feta go iša ditaba tše dibotse tša Mmušo mafelong a kgole a Afrika le go bona mafelelo a tšona maphelong a batho bao ba di amogelago.

Ka mohlala, ka baka la maeto a, modudi wa nageng ya kgole ya Repabliking ya Afrika Bogare kgaufsi le mollwane wa Sudan gona bjale o bala phetolelo ya morago bjale ya Beibele. Mosadi wa gagwe o bala dikopi tša morago bjale tša Morokami, gomme bana ba bona ba holwa ke puku ya Ithute go Morutiši yo Mogolo. * Bona gotee le ba bangwe ditšhabeng tše tša magaeng ba hwetša dijo tša moya, go swana le bana babo bona ba Bakriste ditoropong tše dintši tše dikgolo. Le ruri ke lebaka la go kgotsofala kudu!

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 5 Ga e sa le go tloga ka nako yeo, go dirilwe dilo tše dintši go kaonefatša tšhireletšego tseleng ya magareng ga Douala le Bangui.

^ ser. 6 Di gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Mebapa/Seswantšho go letlakala 9]

(Bakeng sa taba e beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo bona kgatišo ka boyona)

CAMEROON

Douala

REPABLIKI YA AFRIKA BOGARE

Bangui

[Seswantšho go letlakala 9]

Joseph

[Seswantšho go letlakala 9]

Emmanuel

[Seswantšho go letlakala 10]

Lekala la Repabliking ya Afrika Bogare, kua Bangui

[Seswantšho go letlakala 10]

Go fološwa merwalo loring kua Bangui