Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Eusebius e be e le “Mothei wa Histori ya Kereke”?

Na Eusebius e be e le “Mothei wa Histori ya Kereke”?

Na Eusebius e be e le “Mothei wa Histori ya Kereke”?

KA NGWAGA wa 325 C.E., Mmušiši wa Roma e lego Constantine o ile a biletša bapišopo ka moka Nicaea. Morero wa gagwe e be e le: go rarolla kgang yeo go bego go ngangišanwa ka yona kudu ya tswalano ya Modimo le Morwa wa gagwe. Gare ga bao ba bego ba le gona go be go e-⁠na le motho yoo a bego a lebelelwa a rutegile kudu mehleng ya gagwe, Eusebius wa Caesarea. Eusebius o be a ithutile Mangwalo ka mo go tseneletšego gomme e be e le molwela-tumelo wa thuto ya Bokriste ya go ba gona ga Modimo o tee.

Encyclopædia Britannica e bolela gore Lekgotleng la kua Nicaea, “Constantine ka boyena o ile a swara marapo le go hlahla dipoledišano ka mafolofolo, yena ka noši a ba a šišinya . . . tlhaloso ya makgaola-kgang ya go hlalosa tswalano magareng ga Kriste le Modimo tumelong yeo e boletšwego ke lekgotla, ‘e lego yo a lego boemong bja go swana le bja Tate‘ . . . Ka go tšhošwa ke mmušiši, bapišopo ba ile ba saenela tumelo ka ntle le ba babedi feela, ba bantši ba bona ba saena ba tloga ba sa rate go dira bjalo.” Na Eusebius o be a le gare ga bao ba sego ba saena? Re ka ithuta thuto efe boemong bjoo a ilego a bo tšea? Anke re lebeleleng setlogo sa Eusebius​—ditshwanelego tša gagwe le dilo tšeo a di fihleletšego.

Dipuku tša Gagwe Tšeo di Lemogegago

Mohlomongwe Eusebius o belegetšwe kua Palestina mo e ka bago ka 260 C.E. Ge e be a sa le yo monyenyane, o ile a thoma go tlwaelana le Pam­philus yo e bego e le molebeledi wa kereke ya Caes­area. Ge a thoma go tsena sekolo sa thutatumelo sa Pamphilus, Eusebius o ile a ba morutwana yo a šomago ka thata. O ile a diriša ka mafolofolo bokgoba-puku bjo bogolo bja Pamphilus. Eusebius o ile a ineela dithutong tša gagwe, kudu-kudu go ithuteng Beibele. Le gona o ile a ba mogwera wa paala wa Pamphilus, ka morago a ipitša “Eusebius wa Pam­philus.”

Eusebius o ile a bolela mabapi le merero ya gagwe gore: “Morero wa-ka ke go ngwala pego ya tatelano ya Baapostola ba bakgethwa gotee le ya mehla yeo e lebetšwego ya go tloga ka mehla ya Mophološi wa rena go fihla ka ya rena; go anega tsela yeo ka yona go bolelwago gore ditiragalo tše dintši tša bohlokwa di diragetše historing ya kereke; le go bolela ka bao ba bušitšego le go eta kereke pele diphuthegong tšeo di tumilego kudu gotee le bao molokong o mongwe le o mongwe ba ilego ba bolela lentšu la Modimo goba ba le ngwala.”

Eusebius o gopolwa ka puku ya gagwe yeo e tšeelwago godimo kudu yeo e nago le sehlogo se se rego History of the Christian Church. Dibolumo tša gagwe tše lesome tšeo di gatišitšwego mo e ka bago ka 324 C.E. di lebelelwa e le histori ya bohlokwa kudu ya kereke yeo e ngwadilwego mehleng ya bogologolo. Ka baka la mošomo wo a o fihleletšego, Eusebius o ile a tsebja e le mothei wa histori ya kereke.

Ka ntle le puku ya Church History, Eusebius o ile a ngwala Chronicle ka dibolumo tše pedi. Bolumo ya pele e be e le kakaretšo ya histori ya lefase. Lekgolong la bone la nywaga, e ile ya ba puku ya motheo ya ditšhupetšo tša tatelano ya ditiragalo tša lefase. Bolumo ya bobedi e ile ya tsopola matšatši-kgwedi a ditiragalo tša histori. A diriša dikarolo tše di bapelanego, Eusebius o ile a bontšha tatelano ya dikgoši tša ditšhaba tše di fapa-fapanego.

Eusebius o ile a ngwala dipuku tše dingwe gape tše pedi tša histori, e lego Martyrs of Palestine le Life of Constantine. Puku ya pele e akaretša nywaga ya magareng ga 303-10 C.E. gomme e ahla-ahla bahwela-tumelo ba nakong yeo. Eusebius e bile hlatse e iponetšego ka mahlo ya ditiragalo tše. Puku ya bobedi, e gatišitšwe e le sehlopha sa dipuku tše nne ka morago ga lehu la Mmušiši Constan­tine ka 337 C.E., e be e e-⁠na le ditaba ka botlalo tše bohlokwa tša histori. Go e na le go ba histori yeo e sa pepetletšego, e tletše ka theto.

Dipuku tša go itwela tša Eusebius di akaretša karabo e yago go Hierocles​—mmušiši wa Roma yo a phetšego mehleng ya gagwe. Ge Hierocles a be a ngwala kgahlanong le Bakriste, Eusebius o ile a araba ka go itwela. Go feta moo, ka go thekga taba ya gore Mangwalo a ngwadilwe ke Modimo, o ile a ngwala dipuku tše 35, tšeo di lebelelwago e le modiro o bohlokwa kudu le o mogolo wa moswana-noši. Tše 15 tša mathomo tša tše di phegelela go lokafatša go amogela ga Bokriste mangwalo a makgethwa a Sehebere. Tše dingwe tše 20 di hlatsela gore Bakriste ba dira gabotse ka go tshela melao ya ba-Juda gomme ba amogele melao ya motheo le mekgwa e mefsa. Dipuku tše ka moka di bolela ka go itwela ka mo go tletšego ga Bokriste ka tsela yeo bo bego bo kwešišwa ke Eusebius.

Eusebius o phetše nywaga e ka bago e 80 (mo e ka bago ka 260-mo e ka bago ka 340 C.E.), a ba yo mongwe wa bangwadi ba dipuku tše dintši tša mehleng ya bogologolo. Dipuku tša gagwe di akaretša ditiragalo tša nywaga-kgolo e meraro ya mathomo go fihla ka nako ya Mmušiši Constantine. Go ya mafelelong a bophelo bja gagwe, modiro wa gagwe e le mongwadi o be o sepedišana le mediro ya gagwe ya go ba mopišopo wa Caesarea. Gaešita le ge a be a tsebja gabotse e le radihistori, Eusebius gape e be e le molwela-tumelo, motšweletši wa mebapa ya Palestina, mmoledi, moseka-seki le mongwadi yo a hlathollago.

Mabaka a Gagwe a Mabedi a go Ngwala Dipuku tša Gagwe

Ke ka baka la’ng Eusebius a ile a thoma mediro e bjalo e megolo kudu yeo e bego e thoma go direga? Karabo e hwetšwa tumelong ya gagwe ya go dumela gore o be a phela nakong ya go fetogela mehleng e mefsa. O be a nagana gore go be go diragetše ditiragalo tše kgolo nakong ya meloko e fetilego gomme go be go nyakega pego e ngwadilwego bakeng sa meloko e tlago.

Eusebius o be a e-⁠na le morero o mongwe gape​—wa go ba molwela-tumelo. O be a dumela gore Bokriste bo be bo theilwe ke Modimo. Eupša ba bangwe ba be ba lwantšhana le kgopolo ye. Eusebius o ngwadile gore: “Le gona morero wa ka ke go ngwala maina le palo gotee le makga ao ka ona bao ba ratago phetogo ba ilego ba dira diphošo tše kgolo, gomme ba ipolela gore ba hweditše tsebo, yeo e bitšwago bjalo ka tsela e fošagetšego, gomme bao ka go swana le diphiri tše bogale ba ilego ba šwalalanya mohlape wa Kriste ka go hloka kgaugelo.”

Na Eusebius o be a itebelela e le Mokriste? Go bonagala go be go le bjalo, ka gobane o ile a bolela ka Kriste e le “Mophološi wa rena.” O itše: “Maikemišetšo a-⁠ka ke go . . . anega go hloka mahlatse moo gatee-tee go ilego gwa wela setšhaba sa ba-Juda ka baka la maano a bona malebana le Mophološi wa rena, le go bega ditsela le makga ao ka ona lentšu la Modimo le ilego la hlaselwa ke ba-Ntle, le go hlalosa dimelo tša bao ka dinako tše di fapa-fapanego ba ilego ba le lwela ba lebeletšane le dikotsi le ditlaišego, gotee le boipolelo bjoo bo dirilwego mehleng ya rena gotee le kgaugelo le thušo e botho yeo Mophološi wa rena a ba neilego yona ka moka ga bona.”

Nyakišišo ya Gagwe e Tseneletšego

Dipuku tšeo Eusebius a ilego a di ngwala le go dira ditšhupetšo go tšona ke tše dintši kudu. Ke feela ka dipuku tša Eusebius moo batho ba bantši bao ba tumilego ba nywaga-kgolong e meraro ya mathomo ya Mehleng ya Rena e Tlwaelegilego ba ilego ba utollwa. Dipego tšeo di nago le mohola tšeo di hlabišago seetša mabapi le mekgatlo e bohlokwa di tšwelela ka dipukung tša gagwe feela. Di tšwa methopong ya tsebo yeo e se sa hlwago e hwetšagala.

Eusebius o be a šoma ka thata e bile a le šedi ge a be a kgoboketša ditaba. Go bonagala a ile a katanela go aroganya ka kelohloko dipego tše di ka botwago le tšeo di ka se botwego. Lega go le bjalo, modiro wa gagwe o na le diphošo. Ka dinako tše dingwe, o hlalosa batho le ditiro tša bona ka mo go fošagetšego gaešita le go se ba kwešiše. Ka dinako tše dingwe ga a bee tatelano ya ditiragalo gabotse. Le gona Eusebius o be a hlaelelwa ke bokgoni bja go bea ditaba tša gagwe gabotse. Lega go le bjalo, go sa šetšwe mafokodi a gagwe a lego molaleng, dipuku tša gagwe tše dintši di lebelelwa e le lehumo leo le sa lekanywego.

Na e be e le Morati wa Therešo?

Eusebius o be a tshwenyegilego ka kgang yeo e sa rarollwago ya kamoo Tate le Morwa ba bego ba tswalana ka gona. Go ya ka seo Eusebius a bego a se dumela, na Tate o bile gona pele ga ge Morwa a ka ba gona? Goba na Tate le Morwa ba bile gona ka nako e tee? O ile a botšiša gore: “Ge e ba ba bile gona ka nako e tee, ke bjang Tate a bago Tate gomme Morwa ya ba Morwa?” O ile a ba a thekga tumelo ya gagwe ka ditšhupetšo tša Mangwalo, a tsopola Johane 14:​28, yeo e rego ‘Tate o feta Jesu,’ le Johane 17:⁠3, moo Jesu a bolelwago e le yo a ‘romilwego’ ke Modimo a nnoši wa therešo. A bolela ka Ba-Kolose 1:​15 le Johane 1:⁠1, Eusebius o ile a bolela gore Logos goba Lentšu ke “seswanthšô sa Modimo e a sa bonwexo”​—Morwa wa Modimo.

Lega go le bjalo, ka mo go makatšago mafelelong a Lekgotla la Nicaea, Eusebius o ile a thekga pono e ganetšanago le yeo. Ka go fapana le go emela ga gagwe Mangwalo ka gore Modimo le Kriste ga se ba ba gona ka nako e tee, o ile a dumelelana le mmušiši.

Thuto Yeo re Swanetšego go Ithuta Yona

Ke ka baka la’ng Eusebius a ile a fekeetšega Lekgotleng la Nicaea gomme a thekga thuto yeo e sego ya Mangwalo? Na o be a naganne ka merero ya bopolitiki? Ke ka baka la’ng a ile a ba gona lekgotleng? Gaešita le ge go be go biditšwe bapišopo ka moka, ke ba sego kae feela​—ba 300​—bao ge e le gabotse ba bilego gona. Na mohlomongwe Eusebius o be a tshwenyegile ka go boloka maemo a gagwe setšhabeng? Le gona ke ka baka la’ng Mmušiši Constantine a be a mo tšeela godimo kudu? Eusebius o ile a dula ka letsogong le letona la mmušiši lekgotleng.

Go molaleng gore Eusebius o ile a hlokomologa senyakwa seo se boletšwego ke Jesu sa gore balatedi ba Gagwe ‘e se be karolo ya lefase.’ (Johane 17:​16; 18:​36) Morutiwa Jakobo o ile a botšiša gore: “Lena diotswa-tenang! A xa Le tsebe xore leratô la lefase ké xo dirêla Modimo bonaba?” (Jakobo 4:⁠4) Le gona keletšo ya Paulo e rego: “Le se kê la ba ba xo ikxokêla jokong e šele ya ba ba sa dumelexo,” ke yeo e swanetšego gakaakang! (2 Ba-Korinthe 6:​14) Eka re ka dula re arogile lefaseng ge re “rapêla [Tate] ka môya le ka xo rereša.”​—Johane 4:⁠24.

Courtesy of Special Collections Library, University of Michigan

Seswantšho seo se thadilwego sa Lekgotla la Nicaea

Scala/Art Resource, NY