Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Na e tla ba go tswakanya ditumelo go reka moago sehlopheng se sengwe sa bodumedi gomme wa fetošetšwa go ba Holo ya Mmušo?

Ka kakaretšo, Dihlatse tša Jehofa di phema ditirišano tše bjalo le madumedi a mangwe. Gaešita le ge re ka ba le tšona, tirišano e bjalo e ka se bolele tiro ya go tswakanya ditumelo. E ka fo lebelelwa e le tirišano ya tša kgwebo ya gatee ya ba moka. Phuthego ya lefelong leo ya Dihlatse tša Jehofa ga e dirišane gotee le sehlopha se sengwe sa bodumedi go ageng lefelo la borapedi leo le tla dirišwago ke dihlopha ka bobedi.

Ke’ng seo se lebelelwago e le tiro ya go tswakanya ditumelo mahlong a Jehofa? Ela hloko taelo ya moapostola Paulo: “Le se kê la ba ba xo ikxokêla jokong e šele ya ba ba sa dumelexo; tokô e ka amana bya’ng le bokxôpô? Seetša se ka amana bya’ng le lefsifsi? Kriste a ka kwana bya’ng le Selaloxi? Modumedi ó abêlana eng le e a sa dumelexo? Ntlo-kxêthwa ya Modimo e axišana kae le medimo? . . . Tšwang-xê moo xare xa bôná, Le khuduxê; ó r’yalo Morêna, Le se swarê thšila. Ké mo ke tl’o xo Le amoxêla.” (2 Ba-Korinthe 6:​14-17) Paulo o be a bolela’ng ka lentšu go “amana”?

Go amana mo Paulo a bolelago ka gona go akaretša gabotse ditirišano tša borapedi le tša moya le barapedi ba medimo ya diswantšho le bao e sego badumedi. O lemošitše ba-Korinthe malebana le go “abêlwa . . . moxopo wa diriti.” (1 Ba-Korinthe 10:​20, 21) Ka gona, tiro ya go tswakanya ditumelo ke ya go tšea karolo borapeding goba go ba le tswalano ya moya le mekgatlo e mengwe ya bodumedi. (Ekisodo 20:5; 23:​13; 34:​12) Ge go rekwa moago wo o bego o dirišwa ke mokgatlo o mongwe wa bodumedi, se se dirwa feela go hwetša moago wo o nyakegago bakeng sa Holo ya Mmušo. Pele ga ge o ka dirišwa e le Holo ya Mmušo, o tlošwa mašaledi le ge e le afe a borapedi bja maaka. Ge o fetošitšwe, o neelwa go Jehofa feela ka morero wa go mo rapela. Ga go na go amana gare ga borapedi bja therešo le bja maaka.

Ge go ahla-ahlwa ditaba tša mabapi le go reka moago o bjalo, tirišano le sehlopha se sengwe e swanetše go lekanyetšwa gomme e be ya tša kgwebo feela. Ditho tša phuthego ya Bokriste di dira gabotse go gopola temošo ya Paulo ya go se ‘ikgokele jokong e šele le ba ba sa dumelego.’ Gaešita le ge re sa ikwe re phagametše batho ba ditumelo tše dingwe, re phema go gwerana le bona goba go gogelwa borapeding bja bona. *

Pono ya Mangwalo ke efe ka taba ya gore phuthego e hire moago wa mokgatlo wa bodumedi? Go hira gantši go akaretša kgokagano ya ka mehla le ditho tša mokgatlo woo wa bodumedi, e lego seo se swanetšego go phengwa. Gaešita le go hira moago o bjalo bakeng sa tiragalo e tee feela, sehlopha sa bagolo se swanetše go ela hloko se se latelago: Na go tla ba le medimo ya diswantšho le ge e le efe le maswao a bodumedi ka gare goba ka ntle ga moago? Batho ba setšhabeng ba tla lebelela bjang go diriša ga rena lefelo leo? Na go tla ba le motho le ge e le ofe ka phuthegong yo a tla kgopišwago ke go diriša ga rena moago wo? (Mateo 18:6; 1 Ba-Korinthe 8:​7-13) Bagolo ba hlahloba mabaka a gomme ba dira phetho ka mo go swanetšego. Go swanetše go naganelwa matswalo a bona le a phuthego ka moka ge go dirwa phetho ya go reka goba go fetoša moago o bjalo go ba Holo ya Mmušo.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 6 Bona Morokami wa April 15, 1999, matlakala 28 le 29, bakeng sa tsebišo ya mabapi le go swanelega ga go ba le ditirišano tša kgwebo le mekgatlo yeo e sa amogelwego ke Jehofa.

[Seswantšho go letlakala 27]

Moago wo, wo e bego e le sinagoge, o ile wa rekwa gomme wa mpshafatšwa go ba Holo ya Mmušo