Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Ke lenaneo lefe la motho ka noši leo le akaretšago Thuto ya Thabeng leo o ka le dirišago go fokotša kgateletšego?

Letšatši le lengwe le le lengwe, o ka bala e tee ya dithuto tša Jesu tša motheo tšeo di boletšwego thutong yeo goba lefelong le lengwe ka Diebangeding. Ka go naganišiša ka thuto yeo le go nyaka go e diriša wena ka noši, ka ntle le pelaelo o tla hwetša lethabo le oketšegilego le kgateletšego e fokotšegilego.—12/15, matlakala 12-14.

Ke mabaka afe a mararo a kwagalago bakeng sa gore bagolo ba phuthego ba tlwaetše bahlanka ba bodiredi go rwala boikarabelo bjo bo oketšegilego?

Ka baka la kgolo ya palo ya Dihlatse tša Jehofa, banna ba oketšegilego bao ba nago le boikarabelo ba a nyakega bakeng sa go thuša bao ba sa tšwago go kolobetšwa go tšwela pele. Mathata a botšofadi goba a tša maphelo ga bjale a lekanyetša seo bao e lego kgale e le bagolo ba ka se dirago. Gomme bagolo ba bangwe bao ba nago le bokgoni ba rwele maikarabelo ao e sego a phuthego ya gabo bona fela, ka gona ba ka no se kgone go dira mo gontši phuthegong ya gabo bona bjalo ka nakong e fetilego.—1/1, letlakala 29.• Batho ba bota bjang medimo yeo e sego ya kgonthe?

Ba bantši ba rapela medimo ya bodumedi bja bona, eupša ye e ka ba medimo e sa phelego yeo e ka se ba phološego go etša Baali mehleng ya Eliya. (1 Dikxoši 18:​26, 29; Psalme 135:​15-17) Ba bangwe ba rata batho ba tša boithabišo goba bahlomphegi ba dipapadi, bao ba ka se neego kholofelo le ge e le efe ya kgonthe bakeng sa bokamoso. Ka mo go fapanego, Jehofa o gona e le ka kgonthe gomme o phethagatša merero ya gagwe.—1/15, matlakala 3-5.

Re ka ithuta’ng karabelong ya Kaine temošong ya Modimo?

Modimo o re neile boikgethelo, gomme re ka kgetha go dira se se lokilego go e na le go furalela go dira se se lokilego, e lego ka mokgwa woo Kaine a ilego a arabela ka gona. Pego ya Beibele gape e bontšha gore Jehofa o ahlola bao ba sa sokologego.—1/15, matlakala 22-3.

Ke ka baka la’ng bohlweki bo le bohlokwa ka mo go kgethegilego gona bjale?

Ka mekgwa e fetogago ya go phela, batho ba bantši ba fetša nako e nyenyane ba hlwekiša magae a bona go feta kamoo go bego go tlwaelegile ka gona. Go hlokomologa bohlweki go dijo le meetse go ka tšweletša dikotsi tša tša maphelo. Go oketša go bohlweki bja mmele, Beibele e bontšha go lebiša tlhokomelo go bohlweki bja moya, boitshwaro le monagano.—2/1, matlakala 3-6.

Paulo o ile a bolela mabapi le dihlatse tša pele ga Bokriste gore ba “ka se dirwe ba phethagetšego ka ntle le rena.” Bjang? (Ba-Hebere 11:​40NW)

Ngwaga-keteng wa Beibele, Kriste le bana babo ba tloditšwego legodimong, bao ba hlankelago e le dikgoši le baperisita, ba tla fetišetša mehola ya sehlabelo go bao ba tsošitšwego. Babotegi ba bjalo ka ge go begilwe go Ba-Hebere kgaolo 11 ba tla “dirwa ba ba phethagetšego.”2/1, letlakala 23.

Ntlha ya Paulo e be e le efe ge a be a botša ba-Hebere gore: “Xa Le ešo la lwa ntwa ya madi.” (Ba-Hebere 12:4)

O be a bolela go kgotlelela go fihla ntlheng ya go hwa. Go be go na le mehlala ya histori ya bao ba ilego ba kgotlelela go fihla lehung. Gaešita le ge ba-Hebere bao Paulo a ilego a ba ngwalela ba se ba lekwa go fihla ntlheng yeo, ba be ba swanetše go tšwela pele go fihlelela go gola ka mo go lekanego, ba age tumelo ya bona bakeng sa go kgotlelela selo le ge e le sefe seo se ka tšwelelago.—2/15, letlakala 29.

Ke ka baka la’ng go le kaone go phema go bolela gore Jehofa o tswaka toka ya gagwe ka kgaugelo?

Ka maleme a mangwe, “go tswaka” go ka bolela go lekanyetša goba go thibela. Jehofa ke Modimo wa bobedi toka le kgaugelo, gomme ka go bontšha ga gagwe dika tšeo, bobedi bja tšona di šoma ka go dumelelana. (Ekisodo 34:​6, 7; Doiteronomio 32:4; Psalme 116:5; 145:9) Toka ya Jehofa ga go nyakege gore e letefatšwe goba e tswakwe ka kgaugelo.—3/1, letlakala 30.

Na ke mo go swanetšego gore Mokriste a gwamiše setopo sa moratiwa wa gagwe yo a hwilego?

Go gwamiša ke mokgwa wa go boloka setopo. Batho ba bangwe ba bogologolo ba ile ba latela mokgwa wo ka mabaka a bodumedi. Seo se ka se be bjalo ka barapedi ba therešo. (Mmoledi 9:5; Ditiro 24:​15) Go gwamiša go tla fo diegiša seo se tlago go direga, go boela ga mmele leroleng. (Genesi 3:​19) Eupša go ka se nyakege gore re tshwenyege ge e ba molao o nyaka go gwamiša, ditho tše dingwe tša lapa di kganyogile seo goba go be go nyakega ka gobane ba bangwe ba swanetše go sepela lebaka le letelele go ya polokong.—3/15, matlakala 29-31.

Ke mehlala efe ya Beibele yeo e re rutago gore Modimo o amogela batho ba ditšhaba ka moka?

Jehofa o ile a romela moporofeta Jona go ya go lemoša ba-Ninife, gomme Modimo o ile a kgothaletša Jona go amogela go itshola ga bona. Ka lentšu le ka mohlala, Jesu o ile a kgothaletša go bontšha ba-Samaria lerato. Bobedi moapostola Petro le moapostola Paulo ba bile le tema go tlišeng ditaba tše dibotse go bao e bego e se ba-Juda. Go tšwa mehlaleng e bjalo, re ka bona go nyakega ga go leka go thuša batho ba ditlogo ka moka.—4/1, matlakala 21-4.