Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng ba se na Bana?

Ke ka Baka La’ng ba se na Bana?

Ke ka Baka La’ng ba se na Bana?

DELE le Fola ba banyalani, * ba be ba dula e bile ba šoma ofising ya lekala ya Mokgatlo wa Watch Tower Nigeria. Kapejana ka morago ga gore ba thome go hlankela moo, mmago Fola o ile a ya go ba etela. O be a tšere leeto le letelele kudu gore a yo boledišana le bona ka taba yeo e bego e mo tshwenya kudu, yona yeo e mo dirilego gore a be le mašego a mantši a go hlorega boroko.

O ile a ba botša gore: “Le ntirela dilo tše dibotse kudu. Le nthomela dimpho e bile le a nketela. Ditsela tšeo tša go bontšha lerato ke tša bohlokwa go nna. Eupša di bile di a ntshwenya ka gobane ke dula ke ipotšiša gore ke mang yo a tlago go le direla dilo tše bjalo ge le lekana le nna? Le šetše le e-na le nywaga e mebedi le nyalane ga bjale, gomme ga le na bana. Na ga le nagane gore ke nako ya gore le tloge Bethele gomme le thome lapa?”

Mma o be a bea mabaka ka gore: Dele le Fola ba feditše nako e lekanego ba le Bethele. Bjale ke nako ya gore ba nagane ka bokamoso bja bona. Ruri batho ba bangwe ba ka no thoma tema mo ba tlogetšego gona modirong wa bona. Ga go bolele gore Dele le Fola ba tlogele bodiredi bja nako e tletšego, eupša ba ka no tsenela lehlakore le lengwe la tirelo, leo le tlago go ba dumelela gore ba be le bana gomme ba hwetše lethabo la go ba batswadi.

Go Tshwenyega ga Mma

Taba yeo mma a tshwenyegilego ka yona e be e kwešišega. Kganyogo ya go ba le bana ke ya bohlokwa le yeo e tlwaelegilego ditšong ka moka le mehleng yohle. Go belega bana go tsoša maikwelo a tseneletšego a lethabo le kholofelo. Beibele e re: “Kenyô ya mmele ké mphô.” Ee, bokgoni bja go belega bana ke mpho e bohlokwa yeo e tšwago go Mmopi wa rena yo lerato.​—Psalme 127:3.

Ditšhabeng tše dintši, banyalani ba lebeletšana le kgateletšo e tšwago setšhabeng ya gore ba be le bana. Ka mohlala, kua Nigeria moo mosadi yo a tlwaelegilego a belegago bana ba tshela, ke mo go tlwaelegilego gore manyalong a gona o kwe bao ba lakaletšago bao ba sa tšwago go nyalana tše dibotse ba re go bona: “Dikgweding tše senyane go tloga ga bjale, re lebeletše go tlo kwa ngwana a lla ka ntlong ya lena.” Monyadiwa le monyadi ba ka amogela malao a ngwana e le mpho ya lenyalo. Bo-mmatswale ba hlokomela almanaka ka šedi. Ge e ba monyadiwa a sa ime lebakeng la ngwaga goba go feta moo, ba a fatišiša go bona ge e ba go na le bothata le ge e le bofe bjoo ba ka thušago go bo rarolla.

Go bo-mma ba bantši lebaka leo ka lona batho ba babedi ba nyalanago ke la go belega bana le go tšwetša lešika pele. Mmago Fola o ile a mmotša gore: “O nyaletšwe’ng ge e ba e le gore ga o tlo ba le bana? Motho yo mongwe o go belege; o swanetše go ipelegela bana ba gago.”

Ka ntle le moo, go na le ditaba tše bohlokwa tšeo di swanetšego go elwa hloko. Ditšhabeng tše dintši tša ma-Afrika, go na le ditokišetšo tše sego kae tša mmušo bakeng sa go hlokomela batšofadi. Ka tlwaelo, bana ke bona ba hlokomelago batswadi ba bona ba ba tšofetšego, go fo etša ge batswadi bao ba ile ba ba hlokomela ge e be e sa le bana. Ka gona mmago Fola o be a bea mabaka ka gore ka ntle le ge bana ba gagwe ba be ba ka ba le bana bao e lego ba bona, nywageng ya ka morago ba be ba tla ba kotsing ya go lewa ke bodutu, go se nyakwe le go diila, go se na yo a tlago go ba boloka ge ba e-hwa.

Karolong e kgolo ya Afrika, go se be le bana go lebelelwa e le thogako. Mafelong a mangwe, basadi ba bile ba letetšwe gore ba bontšhe bokgoni bja bona bja go belega bana pele ba ka nyalwa. Basadi ba bantši bao ba sa kgonego go ima ba tla tsoma dihlare ka mahlo a mahwibidu le dikalafo tša go leka go fetoša boopa bja bona.

Ka baka la ditshekamelo tše, go naganwa gore banyalani bao ba ikgethelago go se be le bana ba itima selo se sengwe se se holago. Gantši ba lebelelwa e le maarogi, bao ba bonelago dilo kgaufsi le bao ba kwešago bohloko.

Lethabo le Boikarabelo

Batho ba Jehofa ba lemoga gore le ge go e-na le lethabo go godišeng bana, go bile go na le boikarabelo. Beibele go 1 Timotheo 5:8 e re: “Xe motho a sa babalele b’abô, xaxolo ba lapeng la xabô, ó latola tumêlô; ó phalwa ke e a sa dumelexo.”

Batswadi ba swanetše go hlokomela malapa a bona dilong tše di bonagalago gotee le moyeng, gomme go dira bjalo go nyaka nako e ntši le boiteko bjo bogolo. Ga ba na boemo bja kgopolo bja gore ka ge Modimo e le yena a neago bana, Modimo ke yena a swanetšego go ba hlokomela. Ba lemoga gore go godiša bana go ya ka melao ya motheo ya Beibele ke boikarabelo bja nako e tletšego bjo Modimo a bo abetšego batswadi; ga se bjo bo swanetšego go abelwa ba bangwe.​—Doiteronomio 6:6, 7.

Mošomo wa go godiša bana o thata kudu ‘mehleng ye ya bofelo’ ya “dinako tše hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.” (2 Timotheo 3:1-5, bapiša le NW.) Ka ntle le maemo ao a mpefalelago pele a tša boiphedišo, moya o golago wa go se boife Modimo wa setšhaba o okeletša ditlhohlong tša go godiša bana lehono. Gaešita le ge go le bjalo, lefaseng ka moka, banyalani ba bantši kudu ba Bakriste ba lebeletšane le tlhohlo ye gomme ba godiša bana bao ba boifago Modimo ka katlego “go ya ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” (Ba-Efeso 6:4, NW) Jehofa o rata batswadi ba gotee le go ba šegofatša bakeng sa modiro wa bona o thata.

Lebaka Leo ka Lona ba Bangwe ba Dulago ba se na Bana

Ka lehlakoreng le lengwe, banyalani ba bantši ba Bakrsite ga ba na bana. Ba bangwe ga ba na thari fela ga ba thwale bana. Banyalani ba bangwe bao ba nago le bokgoni bja go belega bana ba phetha ka gore ba se be le bana. Banyalani bao ga ba dule ba se na bana ka baka la gore ba efoga boikarabelo goba ba tšhaba go lebeletšana le ditlhohlo tša go ba batswadi. Go e na le moo, ba ikemišeditše go nea tlhokomelo ya bona e feletšego mahlakoreng a fapanego a bodiredi bja nako e tletšego moo go godiša bana go bego go ka se ke gwa go dumelela. Ba bangwe ba hlankela e le baromiwa. Ba bangwe ba hlankela Jehofa modirong wa bosepedi goba Bethele.

Ka go swana le Bakriste ka moka, ba lemoga gore go na le modiro o akgofilego wo ba swanetšego go o dira. Jesu o itše: “Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka leo go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka; gomme e tla ba gona bofelo bo fihlago.” Modiro wo o a dirwa lehono. Ke modiro o bohlokwa ka ge “bofelo” bo tla bolela go fedišwa ga bao ba sego ba ka ba theetša ditaba tše dibotse.​—Mateo 24:14, NW; 2 Ba-Thesalonika 1:7, 8.

Nako ye re phelago go yona e swana le ya ge Noage le lapa la gagwe ba be ba aga areka e kgolo yeo e ilego ya ba phološa Meetse-fuleng a magolo. (Genesi 6:13-16; Mateo 24:37) Le ge barwa ba Noage ba bararo ba be ba nyetše ka moka, ga go na le o tee yoo a bilego le bana go ba go fihla ka morago ga Meetse-fula. Lebaka le lengwe bakeng sa seo e ka ba e bile gore banyalani ba ba be ba nyaka go gafela tlhokomelo ya bona e feletšego le matla a bona modirong wo ba bego ba o dira. Le lengwe gape e ka ba e bile la go se rate go belega bana lefaseng le le gobogilego le la bošoro leo go lona ‘bokgopo bja batho bo bego bo godile . . . le ditiro ka moka tša diakanyo tša dipelo tša bona e le bobe fela ka mehla.’​—Genesi 6:5.

Le ge se se sa laetše gore ke phošo go ba le bana lehono, banyalani ba bantši ba Bakriste ba itima go ba le bana e le gore ba swarege ka mo go tletšego modirong wo o akgofilego wo Jehofa a o neilego batho ba gagwe gore ba o dire. Banyalani ba bangwe ba ile ba leta lebakanyana pele ba e-ba le bana; ba bangwe ba phethile ka go dula ba se na bana gomme ba akanya ka kgonagalo ya go ba le bana lefaseng le lefsa la Jehofa la go loka. Na se ke go bonela dilo kgaufsi? Na go na le seo ba itimago sona bophelong? Na ba swanetše go kwelwa bohloko?

Maphelo a Šireletšegilego le ao a Tletšego Lethabo

Dele le Fola bao go boletšwego ka bona pejana, ga bjale ba na le nywaga ya ka godimo ga e lesome ba nyalane, gomme ba sa dutše ba ikemišeditše go dula ba se na bana. Dele o re: “Metswalo ya rena e sa dutše e re gateletša ka gore re be le bana. Selo se segolo seo ba tshwenyegilego ka sona ke tšhireletšego ya rena ya nakong e tlago. Ka mehla re leboga go naganela ga bona, eupša re hlalosa ka bohlale gore re thabela seo re se dirago kudu. Ge e le tabeng ya tšhireletšego, re hlalosa gore re botile Jehofa yo a nago le taba le katlego ya bohle bao ba dulago ba mmotegela le go mmotegela ka go se kwanantšhe. Gape re hlalosa gore go ba le bana ga se kgonthišetšo ya gore batswadi ba tla thabela tlhokomelo ya bona ge ba tšofetše. Batho ba bangwe ga ba na taba le batswadi ba bona, ba bangwe ga ba kgone go ba thuša, gomme ba bangwe gape ba hwa pele ga batswadi ba bona. Ka lehlakoreng le lengwe, bokamoso bja rena ke bjo bo kgonthišeditšwego go Jehofa.”

Dele le ba bangwe bao ba swanago le yena ba holofetše ka kgodišego kholofetšong yeo Jehofa a e holofetšago bahlanka ba gagwe ba botegago: “Nka se kê ka Xo lahla; nka se kê ka Xo tloxêla.” (Ba-Hebere 13:5) Ba bile ba dumela gore “letsôxo la Morêna xa se le le kôpana, le le kaxo šitwa xo phološa; ’tsêbê tša xaxwe xa di a thibala tša šitwa xo kwa.”​—Jesaya 59:1.

Lebaka le lengwe la go ba le kgodišego le tlišwa ke go bona kamoo Jehofa a hlokomelago bahlanka ba gagwe ba botegago ka gona. Kgoši Dafida o ngwadile gore: “Ke be ke le lesoxana, ka bá ka tšofala kè sešo ka bôna moloki à lahlilwe.” Nagana ka seo. Na o tseba ka mohlanka le ge e le ofe yo a botegago wa Jehofa yo a ‘lahlilwego’?​—Psalme 37:25.

Go e na le go lebelela morago ka go itshola, bao ba feditšego bophelo bja bona ba hlankela Jehofa le Bakriste-gotee le bona ba naganišiša ka bjona ka kgotsofalo. Ngwanabo rena Iro Uma o bile tirelong ya nako e tletšego ka nywaga e 45 gomme ga bjale o hlankela e le molebeledi wa mosepedi Nigeria. O re: “Le ge nna le mosadi wa-ka re se na bana, re dula re gopola gore Jehofa e sa le a re hlokometše ka mehla moyeng gotee le dilong tše di bonagalago. Ga se ra hloka selo. A ka se ke a re lahla ge re dutše re tšofala. Nywaga ye ya ge re le tirelong ya nako e tletšego e ipontšhitše e le e thabišago kudu bophelong bja rena. Re leboga gore re kgona go hlankela banababo rena, gomme banababo rena ba leboga tirelo ya rena, e bile ba a re thuša.”

Le ge banyalani ba bantši ba se ba ka ba belega bana bao e lego ba bona ka noši, ba belege bana ba mohuta o mongwe: barutiwa ba Bakriste bao ba rapelago Jehofa. Moapostola Johane o be a e-na le nywaga e ka bago e 100 ge a be a ngwala gore: “Nna xa ke na lethabô le le fetaxo leo la xe ke kwa xore bana ba-ka ba swere tsela ya therešô.” (3 Johane 4) Go botega ga “bana” ba Johane​—bao ba ilego ba tsebišwa “therešô”​—go be go mo tlišetša lethabo le legolo.

Lethabo le le swanago ke le legolo lehono. Bernice yo e lego mo-Nigeria, o na le nywaga e 19 a nyetšwe gomme o ikgethetše go dula a se na bana. O hlanketše e le mmulamadibogo lebakeng la nywaga e 14 e fetilego. Ka ge a batamela nako ya bophelo yeo go yona go ka se sa kgonegago gore a belege bana bao e lego ba gagwe, ga a ikwe a itsholela go neela bophelo bja gagwe go direng barutiwa. O re: “Ke ikwa ke thabile ge ke bona bana ba-ka ba moya ba gola. Le ge nkabe ke ile ka ba le bana bao e lego ba-ka, ke belaela gore na ba be ba tla ba kgaufsi kudu le nna go feta bao ke ba thušitšego go ithuta therešo. Ba ntshwara bjalo ka ge eka ke mmago bona wa tlhago, ba abelana le nna lethabo la bona le go boledišana le nna ka mathata a bona gomme ba nkgopela keletšo. Ba nngwalela mangwalo e bile re a etelana.

“Ba bangwe ba lebelela go se be le bana ba tlhago e le thogako. Ba bolela gore motho o tla tlaišega botšofading bja gagwe. Eupša nna ga ke bone taba ka tsela yeo. Ke a tseba gore ge feela ke sa dutše ke hlankela Jehofa ka moya ka moka, o tla mputsa le go ntlhokomela. A ka se ke a ntahla ge ke tšofala.”

Go Ratwa le go Lebelelwa o le yo Bohlokwa ke Modimo

Bao ba belegego e bile ba godišitše bana bao ba ‘swerego tsela ya therešo’ ba na le mo gontši mo ba ka go lebogelago. Ga go makatše ge Beibele e re: “Tata-xo-moloki ó tlo hlalala ka xoxolo; yo bohlale ó thabêlwa ke motswadi w’axwe. A xo thabê tat’axo le mm’axo, xo hlalalê wa xaxo motswadi”!​—Diema 23:24, 25.

Bakriste bao ba sego ba ka ba ba le lethabo la go belega bana lefaseng le ba šegofaditšwe ka ditsela tše dingwe. Bontši bja banyalani ba ba bapetše karolo e bohlokwa go tšwetšeng pele dikgahlego tša Mmušo ka tsela e kgolo. Go theoša le nywaga, ba ile ba hwetša phihlelo, bohlale le bokgoni bjo bo ba dirago gore ba kgone go tsenya letsogo ka tsela e holago modirong wa Mmušo. Bontši bo di swere kua pele modirong.

Le ge ba dutše ba se na bana ka baka la dikgahlego tša Mmušo, Jehofa o ba šegofaditše ka lapa la moya le lerato leo le lebogago ka mo go tseneletšego boikgafo bjo ba bo dirilego. Go bjalo ka ge Jesu a itše: “Xa xo e a tloxetšexo [ge e le gabotse, “go lesetša”] lapa, xoba bana babô, xoba dikxaetšedi, xoba tat’axwe, xoba mm’axwe, xoba mosadi, xoba bana, xoba mašemo, è le ka ’baka la-ka le ka ’baka la Ebangedi, e a se tl’o xo boêlwa ke lekxolo ka se tee sa tšôna, è sa le bophelong byono, a hwetša malapá, le bana babô, le dikxaetšedi, le bô-mm’axwe, le bana, le mašemo, . . . ’me mehleng e tl’o xo tla ó tlo hwetša bophelô byo bo sa felexo.”​—Mareka 10:29, 30.

Bohle bao ba botegago ke ba bohlokwa gakaakang go Jehofa! Bohle bao ba botegago ka go se kwanantšhe, bao ba nago le bana gotee le bao ba se nago bona, ba kgonthišetšwa ke moapostola Paulo gore: “Modimo xa a bebe motho, xa a lebale medirô ya lena, le leratô le Le itapišitšexo ka lôna ’ineng la xaxwe mola Lè dirêla bakxêthwa, Lè ba dirêla le byale.”​—Ba-Hebere 6:10.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Maina a a fetošitšwe.

[Diswantšho go letlakala 23]

Banyalani bao ba se nago bana ba šegofaditšwe ka lapa la moya le lerato