Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Go na le bohlatse bofe bjo bongwe bjo e sego bja ka Beibeleng bjo bo bontšhago gore Baisiraele e kile ya ba makgoba kua Egipita?

Beibele e re ka morago ga gore Bamidiane ba iše Josefa kua Egipita, Jakobo le lapa la gagwe ba ile ba tloga Kanana gomme ba hudugela Egipita. Ba ile ba dula tikologong ya Egipita yeo e bitšwago Goshene, moo Noka ya Nile e kopanago le Lewatle la Mediterranean. (Gen. 47:1, 6) Baisiraele ba ile “ba tšwela pele ba ata e bile ba eba setšhaba se matla.” Ka gona Baegipita ba ile ba thoma go boifa Baisiraele gomme ba ba gapeletša go ba makgoba.—Ek. 1:7-14.

Baswayadiphošo ba bangwe ba mehleng yeno ba re pego ye ya Beibele yeo e lego ka mo godimo, e no ba nonwane feela. Eupša go na le bohlatse bjo bo bontšhago gore ditlogolwana tša Sheme, * di kile tša dula kua Egipita e le makgoba.

Ka mohlala, baepi ba marope ba hweditše mašaledi a metse ya bogologolo ka leboa la Egipita. Dr. John Bimson o re go hweditšwe bohlatse bja gore go be go na le metse e 20 goba ka godimo ga moo, yeo go yona go bego go dula ditlogolwana tša Sheme tikologong yeo. Go feta moo, setsebi sa ditaba tša kgale tša Egipita e lego James K. Hoffmeier o re: “Go tloga moo e ka bago ka bo-1800 B.C. go fihla ka 1540 B.C., ditlogolwana tša Sheme tšeo di bego di dula ka bodikela bja Asia di be di rata go hudugela Egipita.” O okeditše ka gore: “Mengwaga yeo go bolelwago ka yona mo e sepedišana le nako yeo Aborahama, Isaka le Jakobo ba phetšego ka yona, e bile e sepedišana le ditaba tšeo re balago ka tšona ka pukung ya Genesi.”

Le gona go hweditšwe bohlatse bjo bongwe ka borwa bja Egipita. Ka mohlala, go hweditšwe kgapetlana ya kgale yeo e ka bago e le ya ngwaga wa 2000 B.C.E. go fihla moo e ka bago ka ngwaga wa 1600 B.C.E., e na le maina a makgoba ao a bego a šoma ka borwa bja Egipita. Maina a fetago a 40 a makgoba ao, ke a ditlogolwana tša Sheme. Makgoba ao a be a šoma go apea, go dira mašela le go dira mešomo e mengwe e thata. Hoffmeier o re: “Ka ge makgoba a ka godimo ga a 40 a be a šoma ntlong e tee kua tikologong ya Thebaid [ka borwa bja Egipita], go ra gore go be go na le makgoba a mantši a ditlogolwana tša Sheme Egipita, kudukudu kua Goshene.”

Moepi wa marope e lego David Rohl o ngwadile gore a mangwe a maina a makgoba ao a lego kgapetlaneng yeo ya kgale a swana le maina a ka Beibeleng. Ka mohlala, kgapetlana yeo e na le maina a go swana le Isakara, Ashere le Shifira. (Ek. 1:3, 4, 15) Rohl o phethile ka gore: “Bjo ke bohlatse bja nnete bja gore Baisiraele e kile ya ba makgoba kua Egipita.”

Dr. Bimson o re: “Dipego tša ka Beibeleng tša mabapi le gore Baisiraele e kile ya ba makgoba Egipita gotee le tša go huduga ga bona moo, di na le bohlatse bjo bo tiilego bjo bo thekgwago ke histori.”

^ ser. 4 Sheme e be e le yo mongwe wa barwa ba bararo ba Noa. Go ka direga gore ditlogolwana tša Sheme di be di akaretša Baelama, Baasiria, Bakaladea ba kgale, Baheberu, Basiria gotee le ditšhaba tše di fapafapanego tša Maaraba.