Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KANEGELO YA BOPHELO

Go Tlogela Dilo tše Bohlokwa Gore ke Latele Kriste

Go Tlogela Dilo tše Bohlokwa Gore ke Latele Kriste

“Ge o ka ya tšhemong, o se sa le bea ka mo. Ge o ka boa ke tlo go roba maotwana a.” Ke ile ka phetha ka gore ke tloge ka gae. Le e be e le lekga la mathomo ke tlogela dilo tšeo di lego bohlokwa gore ke latele Kriste. Ke be ke sa na le mengwaga e 16.

GO TLILE bjang gore ke be boemong bjo? E re ke go anegele. Ke belegwe ka di-29 tša July, 1929, gomme ka golela motsaneng wo o lego profenseng ya Bulacan kua Philippines. Bophelo bja moo e be e le bja maemo a tlasana ka gobane maemo a tša boiphedišo a be a le thata. Ge ntwa e thoma ke be ke sa le mofsa. Mašole a Majapane a ile a šwahlela Philippines. Lega go bjalo, ka ge motsana wa gešo o be o le kgojana, ntwa e be e sa re ame kudu. Re be re se na radio, thelebišene goba dikuranta, ka gona re be re ekwa ka batho ba bangwe mabapi le ntwa yeo.

Ka gae re be re le bana ba seswai gomme nna ke be ke le wa bobedi. Ge ke be ke na mengwaga e seswai, rakgolo le makgolo ba ile ba ntšea gore ke yo dula le bona. Le ge re be re le Makatholika, rakgolo o be a se na bothata le madumedi a mangwe gomme o be a etla le dipuku tša bodumedi tšeo a bego a di newa ke bagwera ba gagwe. Ke sa gopola ge a be a mpontšha pukwana ya Protection, ya Safety le ya Uncovered ka Setagalog, * gotee le Beibele. Ke be ke rata go bala Beibele, kudukudu Diebangedi tše nne. Go di bala go be go ntira gore ke ikwe ke nyaka go latela mohlala wa Jesu.​—Joh. 10:27.

GO ITHUTA GO LATELA KRISTE

Mašole a Majapane a tlogile Philippines ka 1945. Nakong yeo, batswadi ba ka ba ile ba nkgopela gore ke boe gae. Rakgolo o ile a ba thekga, ka gona ke ile ka boela gae.

Ka December 1945, sehlopha sa Dihlatse tša Jehofa se se tšwago toropong ya Angat se ile sa tla motsaneng wa gešo go tlo re botša ka Beibele. Hlatse e nngwe ya Jehofa yeo e godilego e ile ya tla ga gešo gomme ya re hlalosetša seo Beibele e se bolelago ka ‘mehla ya bofelo.’ (2 Tim. 3:1-5) Hlatse yeo e ile ya re laletša gore re yo ithuta Beibele re le sehlopha motsaneng wa kgauswi. Batswadi ba ka ga se ba ka ba ya, eupša nna ke ile ka ya. Go be go tlile batho ba e ka bago ba 20, gomme ba bangwe ba be ba botšiša dipotšišo tša mabapi le Beibele.

Ka ge ke be ke sa kwešiše seo se bego se bolelwa, ke ile ka phetha ka gore ke sepele. Ka nako yeo ba ile ba thoma go opela kopelo ya Mmušo. Kopelo yeo e ile ya nkgahla kudu, ka gona ka dula. Ka morago ga kopelo le thapelo, re ile ra laletšwa gore re tle sebokeng kua Angat ka Sontaga.

Ba bangwe ba rena re ile ba sepela dikhilomithara tše seswai gore re fihle sebokeng seo lapeng la ga Cruz. Ke ile ka kgahlwa ke go bona bana ba banyenyane bao ba bego ba le gare ga batho ba 50 ba be araba dipotšišo tše di tseneletšego tša Beibele. Ka morago ga go gore ke ye dibokeng ka makga a mmalwa, Ngwanešo Damian Santos, yo e lego mmulamadibogo yo a godilego le yo e kilego ya ba meyara, o ile a ntaletša gore ke tlo robala ga gagwe. Bošegong bjoo, re ile ra lala re bolela ka Beibele.

Mehleng yeo, batho ba bantši ba be ba kolobetšwa gateetee ka morago ga gore ba ithute dithuto tše bohlokwa tša Beibele. Ka morago ga gore re be gona dibokeng ka makga a mmalwa, bana babo rena ba ile ba botšiša nna le ba bangwe gore: “Na le ka rata go kolobetšwa?” Ke ile ka re: “Ee, nka rata.” Ke be ke tseba gore ke nyaka go ‘ba lekgoba la Mong wa rena, Kriste.’ (Bakol. 3:24) Ka di-15 tša February 1946, re ile ra ya nokeng ya kgauswi gomme nna le ngwanabo rena yo mongwe ra kolobetšwa.

Re ile ra lemoga gore ka ge re le Bakriste ba kolobeditšwego, re be re swanetše go ekiša Jesu ka go dula re botša ba bangwe ka Beibele. Tate o be nagana gore ke sa le ngwana go ka botša batho ka Beibele le gore go kolobetšwa go be go sa bolele gore ke moruti. Ke ile ka mo hlalosetša gore Modimo o nyaka gore re botše ba bangwe ka Mmušo wa gagwe. (Mat. 24:14) Ke ile ka mmotša le gore: “Ke nyaka go phelela keno yeo ke e diretšego Modimo.” Ke moo tate a ilego a ntšhošetša ka go bolela mantšu ao ke a boletšego mathomong. O be a tloga a ikemišeditše go nthibela gore ke se ke ka bolela ka Beibele. Le e be e le lekga la mathomo ke tlogela dilo tšeo di lego bohlokwa gore ke phegelele dipakane tša moya.

Ba ga Cruz ba ile ba ntaletša gore ke tlo dula le bona kua Angat. Le gona, ba ile ba kgothaletša nna le morwedi wa bona yo monyenyane e lego Nora, gore re be babulamadibogo. Bobedi bja rena re ile ra thoma go bula madibogo ka di-1 tša November 1947. Nora o ile a ya go hlankela toropong e nngwe gomme nna ka šala ke bula madibogo Angat.

SEBAKA SE SENGWE SA GO TLOGELA DILO TŠEO DI LEGO BOHLOKWA

Ngwageng wa boraro ke bula madibogo, Earl Stewart, e lego ngwanabo rena yo a bego a etšwa ofising ya lekala, o ile a nea polelo lepatlelong la setšhaba la Angat a theeditšwe ke batho ba 500. O ile a nea polelo yeo ka Seisemane, gomme ka morago ka hlalosa seo a bego a se bolela ka Setagalog. Ke be ke tsene sekolo mengwaga e šupago feela, eupša gantši barutiši ba rena ba be ba re ruta ka Seisemane. Ke be ke bala dikgatišo tša rena tše dintši ka Seisemane ka gobane go be go na le dikgatišo tše sego kae ka Setagalog. Ka gona seo se ile sa nthuša gore ke kaonefatše Seisemane sa ka. Ka baka leo, ke ile ka kgona go toloka polelo yeo gotee le tše dingwe.

Ngwanabo rena Stewart o ile a botša phuthego ya lefelong leo gore baromiwa ba ya kopanong ya sehlogo se se rego, Koketšego ya Pušo ya Modimo yeo e bego e tlo ba ka 1950 kua New York, U.S.A. Ka gona, ofisi ya lekala e be e nyaka go laletša ngwanabo rena o tee goba ba babedi ba babulamadibogo gore ba tle Bethele. Go ile gwa laletšwa nna le ngwanabo rena yo mongwe. Le mo lekgeng le, ke ile ka tloga lefelong leo ke bego ke le tlwaetše gomme ka yo hlankela Bethele.

Ke ile ka fihla Bethele ka di-19 tša June 1950 gomme ka thoma kabelo ya ka e mpsha. Bethele e be e le ntlong e kgolo ya kgale yeo e bego e dikologilwe ke dihlare tše dikgolo setsheng sa bogolo bja hektare e tee. Go be go na le bana babo rena ba sego lenyalong ba e ka bago ba 12 bao ba bego ba hlankela moo. Mesong ke be ke thuša ka khitšhing gomme ka bo-iri ya senyane, ke be ke šoma go aena diaparo ka lefelong la go hlatswa. Thapama le gona ke be ke dira mešomo e swanago. Ke ile ka tšwela pele ke hlankela Bethele le ka morago ga gore baromiwa ba boe kopanong ya ditšhabatšhaba. Ke be ke dira mošomo o mongwe le o mongwe wo bana bešo ba bego ba nkgopela gore ke o dire, ke phuthela dimakasine tšeo di romelwago, ke dira dipeeletšo le go šoma go amogela baeng.

GO TLOGA PHILIPPINES GO YA SEKOLONG SA GILEAD

Ka 1952, ke ile ka thabela go hwetša taletšo ya go yo tsena klaseng ya bo-20 ya Sekolo sa Gilead, gotee le bana babo rena ba bangwe ba tshelelago bao ba tšwago Philippines. Re be re sa tlwaela dilo tše dintši tšeo re bego re di bona le go di dira kua United States. Di be di tloga di fapane kudu le dilo tšeo ke bego ke di tlwaetše motsaneng wa gešo.

Ge ke be ke na le barutwanagotee le nna Sekolong sa Gilead

Ka mohlala, re ile ra swanelwa ke go ithuta go diriša dilo tša mohlagase le dilo tše dingwe tšeo e bego e le la mathomo re di bona. Boemo bja leratadima le bjona bo be bo sa swane le bja moo ke tšwago. Mesong e mengwe ke ile ka re ke tšwela ka ntle, ka bona go tletše bošweu! E be e le la mathomo ke bona lehlwa. E be e le le lebotse kudu, eupša ka morago ka kwa go tonya kudu.

Lega go le bjalo, ke ile ka lebala ka diphetogo tšeo ka gobane ke be ke thabela tlwaetšo e botse ya Gilead. Bahlahli ba rena ba be ba na le bokgoni bja go ruta. Ba ile ba re bontšha kamoo re ka ithutago le go dira nyakišišo. Ruri tlwaetšo yeo ke e hweditšego Gilead e nthušitše gore ke tiiše tswalano ya ka le Jehofa.

Ka morago ga gore ke aloge sekolong sa Gilead, ke ile ka abelwa go ba mmulamadibogo yo a kgethegilego wa nakwana tikologong ya Bronx kua New York City. Ka baka leo, ka July 1953 ke ile ka kgona go ya kopanong ya sehlogo se se rego, Mokgatlo wa Lefase le Lefsa, yeo e bego e swaretšwe tikologong yona yeo. Ka morago ga kopano, ke ile ka boela kabelong ya ka kua Philippines.

GO TLOGELA MOTSE WOO KE BEGO KE O TLWAETŠE

Bana babo rena ba ofisi ya lekala ba ile ba re: “Ga bjale o tlo ba molebeledi wa tikologo.” Seo se be se tla mpha sebaka sa gore ke latele dikgato tša Kriste, yoo a bego a eya ditoropong le metseng ya kgole gore a yo thuša dinku tša Jehofa. (1 Pet. 2:21) Ke ile ka abelwa tikologong yeo e bego e akaretša karolo e kgolo ya bogareng bja Luzon, e lego sehlakahlaka se se di fetago ka moka kua Philippines. Tikologo yeo e be e akaretša profense ya Bulacan, ya Nueva Ecija, ya Tarlac le ya Zambales. Ke be ke swanelwa ke go phatša Dithaba tša Sierra Madre tše di tletšego maswika e le gore ke etele ditoropo tše dingwe. Dinamelwa tša batho bohle di be di sa fihle mafelong ao. Ka baka leo, ke ile ka swanelwa ke go kgopela baotledi ba dilori gore ba nnametše gomme ke dule godimo ga dikota tšeo ba bego ba di iša mafelong a mangwe. Gantši ba be ba nnametša, eupša ke be ke sa iketle leetong leo.

Diphuthego tše dintši e be e le tše dinyenyane le gona tše dingwe e be e le tše mpsha. Ka gona bana babo rena ba be ba leboga ge ke ba thuša gore ba kgone go rulaganya diboka le tšhemo.

Ka morago ke ile ka išwa tikologong yeo e bego e akaretša selete sa Bicol ka moka. E be e na le dihlopha tše dintši tšeo di lego kgole le kgole gomme babulamadibogo ba ba kgethegilego ba be ba šoma tšhemo yeo e sa kago ya šongwa. Legaeng le lengwe go be go na le ntlwana ya boithomelo yeo e bego e le molete woo ba bego ba beile dikota tše pedi gore o gate go tšona. Ge ke be ke gata dikota tšeo, di ile tša wela ka gare ga molete woo, gomme ka wela le tšona. Go ile gwa ntšea nako gore ke itlhwekiše pele nka ya go ja dijo tša mesong.

Ge ke le kabelong yeo ke ile ka thoma go nagana ka Nora, yoo ke mo feleleditšego a bula madibogo kua Bulacan. Eupša mo nakong ye, Nora e be e le mmulamadibogo yo a kgethegilego Motseng wa Dumaguete gomme ke ile ka ya go mo etela. Ka morago ga moo, re ile ra tšea nakwana re ngwalelana mangwalo gomme ra nyalana ka 1956. Ka morago ga beke re nyalane, re ile ra etela phuthego ya Sehlakahlakeng sa Rapu Rapu. Ge re be re le moo, re be re sepela maeto a matelele e bile re namela dithaba. Eupša re be re thabela go hlankela bana babo rena ba mafelong a kgole.

TALETŠO E NNGWE YA GO YO HLANKELA BETHELE

Ka morago ga mo e ka bago mengwaga e mene re le modirong wa bosepedi, re ile ra laletšwa gore re yo hlankela ofising ya lekala. Ka gona, ka January 1960, re ile ra thoma tirelo ya Bethele yeo re ilego ra fetša nako e telele re le go yona. Nakong ya ge re le moo, ke ithutile mo gontši ka go hlankela le bana babo rena bao ba nago le maikarabelo a magolo, gomme Nora yena o ile a šoma dikabelong tše dintši moo.

Ge ke be ke nea polelo kopanong ke eme le toloki ya se-Cebuano

Ke thabetše go bona batho ba bantši ba etla ka mokgatlong wa Jehofa mo Philippines. Ge ke be ke fihla Bethele ke sa le mofsa yo a sa tšwago a nyala, go be go na le bagoeledi ba e ka bago ba 10 000 nageng ka moka. Ga bjale Philippines go na le bagoeledi ba fetago ba 200 000, gomme go na le ditho tše makgolo tša lapa la Bethele tšeo di thekgago modiro o bohlokwa wa boboledi.

Ge mošomo o dutše o gola meago ya Bethele e ile ya thoma go ba e menyenyane. Ka nako yeo, Sehlopha se Bušago se ile sa re kgopela gore re tsome lefelo leo re bego re ka aga moago o mongwe o mogolwanyane. Nna le mookamedi wa lefelo la go gatiša la Bethele, re ile ra tšama re tsena ka ntlo le ntlo kgauswi le ofisi ya lekala, re botšiša ge e ba go be go na le yo a nyakago go rekiša lefelo la gagwe. Go be go se na yo a nyakago go rekiša, e bile mong wa lefelo le lengwe o ile a re go rena: “Machina a a reka, ga a rekiše.”

Ge ke be ke tolokela Ngwanabo rena Albert Schroeder

Lega go le bjalo, mong wa lefelo le lengwe o ile a re botšiša re sa letela gore na re ka rata go reka lefelo la gagwe ka ge a hudugela United States. Seo se ile sa feleletša ka tatelano ya ditiragalo tšeo di ilego tša dira gore re se kgolwe mahlo a rena. Moagišani yo mongwe le yena o ile a phetha ka gore a rekiše lefelo la gagwe gomme a kgothaletša ba bangwe ba kgauswi le yena gore le bona ba rekiše mafelo a bona. Re ile ra ba ra reka le lefelo la monna yo a bego a itše: “Machina ga a rekiše.” Go se go ye kae, ke ge meago ya ofisi ya lekala e feta ya mathomo ka makga a fetago a mararo. Ke kgodišegile gore Jehofa Modimo o be a nyaka gore seo se direge.

Ka 1950, ke be ke le yo monyenyane go ditho ka moka tša lapa la Bethele. Ga bjale nna le mosadi wa ka ke rena ba bagolo go feta ditho ka moka tša Bethele. Ga ke itsholele gore ke ile ka latela Kriste gohle moo a bego a ntaela gore ke ye gona. Ke therešo gore batswadi ba ka ba ile ba nthaka gae, eupša Jehofa o mphile lapa le legolo la barapedigotee le nna. Ga ke belaele le ganyenyane gore Jehofa o re nea tšohle tšeo re di hlokago, go sa šetšwe gore re fiwa kabelo efe. Nna le Nora re leboga Jehofa kudu bakeng sa dilo ka moka tše dibotse tšeo a re filego tšona, gomme re kgothaletša ba bangwe gore le bona ba leke Jehofa.​—Mal. 3:10.

Jesu o kile a laletša molekgetho yo a bitšwago Mateo Lefi, a re go yena: “Eba molatedi wa ka.” Mateo o ile a arabela bjang? O ile ‘a tlogela se sengwe le se sengwe a ema a latela Jesu.’ (Luka 5:27, 28) Le nna ke ile ka tlogela selo se sengwe le se sengwe ka latela Jesu, gomme ke kgothaletša ba bangwe gore ba latele Jesu gomme ba hwetše ditšhegofatšo tše dintši.

Ke sa dutše ke thabela go hlankela Philippines

^ par. 6 E gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa eupša ga bjale ga e sa gatišwa.