Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke ka Baka La’ng a Ntshwere Makgwakgwa Gakaakaa?

Ke ka Baka La’ng a Ntshwere Makgwakgwa Gakaakaa?

Bafsa ba a Botšiša . . . 

Ke ka Baka La’ng a Ntshwere Makgwakgwa Gakaakaa?

“Gantši [lesogana la-ka] le mpea molato ka dilo tšeo di tlogago di sa kwagale. Eupša ke tloga ke le rata kudu.”—Kathrin. *

“Ka ntle o be o sa bone [dintho le ge e le dife], eupša ka gare ke be ke e-kwa bohloko kudu.”—Andrea, yo a ilego a phasolwa ke lesogana la gagwe.

KE BOEMO bjo bo tlwaelegilego kudu: Kgarebe e beana mabaka le lesogana leo le bonagalago le kgahliša kudu e bile le e-na le dika tše dibotse. Eupša ganyenyane-ganyenyane le thoma go fetoga. Mantšu a lerato a tšeelwa sebaka ke dipolelo tša go kodutla ka tsela e hlabago le go ntšha diphošo ka tsela ya go nyenyefatša. Mathomong, kgarebe e hlokomologa tše ka moka ka go di lebelela e le metlae e sa kgahlišego eupša e le yeo e bontšhago lerato. Lega go le bjalo, boemo bo mpefala le go feta gomme bo fetoga mokgwa wa ka mehla wa ditlhaselo tša mantšu, go phulega ga pefelo le dipolelo tša go bontšha go ipona molato kudu. Ka ge ka tsela e itšego kgarebe e ikwa e ikarabela ka boitshwaro bjo bo sa kgahlišego, e hwela ka gare, e holofela gore dilo di tla fetoga. Eupša ga di fetoge. Lesogana la yona bjale le thoma go hlaba mašata. Nakong ya ge le galefile, le fo e kgorometša ka tsela e šoro! Kgarebe e boifa gore nakong e latelago le tla e betha. *

Masogana le dikgarebe ba ba lego ditswalanong tša lerato bao ba hlaolwago ka go tlaišwa mmeleng goba go gobošwa ka mantšu ba ka lebeletšana le dipolelo tšeo di sa kgaotšego tša go ntšhwa diphošo, dipolelo tšeo di hlabago le kgalefo. Na o boemong bjo bo bjalo? (Bona lepokisi le le rego “Maswao a Mangwe a Temošo.”) Ge e ba go le bjalo, o ka no ba o gateletšegile kudu e bile o lewa ke dihlong moo o sa tsebego seo o ka se dirago.

Maemo a swanago le a ga se ao a sa tlwaelegago kudu go etša ge mo gongwe o ka nagana. Banyakišiši ba akanyetša gore motho o tee go ba 5 o ile a lebeletšana le mohuta o itšego wa bošoro bja nakong ya go beana mabaka. Ge go gobošwa ka mantšu go lebelelwa e le mohuta wa bošoro, kakanyetšo ye e hlatlogela godimo go batho ba 4 go ba 5. Ka go fapana le seo ba bantši ba se naganago, ga se bahlaselwa ka moka bao e lego basadi. Go ya ka nyakišišo ya Brithania ya bošoro bja nakong ya go beana mabaka, go begilwe gore “banna bao palo ya bona e nyakilego e lekana le ya basadi” ba na le balekane bao ba ba hlaselago. *

Ke ka baka la’ng boitshwaro bjo bo bjalo bjo bo sa kgahlišego bo direga lefereyong? O swanetše go dira’ng ge e ba o ikhwetša o le boemong bjo bo bjalo?

Go Lemoga Pono ya Modimo

Sa pele, o swanetše go lemoga gore ge e le gabotse boemo bjo bo bjalo ke bjo bobe gakaakang mahlong a Modimo. Ke therešo gore batho ba sa phethagalago ba sekametše go boleleng le go direng dilo tšeo di kwešago ba bangwe bohloko. (Jakobo 3:2) Le gona ke therešo gore gaešita le batho bao ba ratanago le go botana ka dinako tše dingwe ba tla ba le diphapano. Ka mohlala, moapostola Paulo le Baranaba e be e le Bakriste ba godilego ka tsebo. Lega go le bjalo, ka nako e nngwe go ile gwa tsoga “kxang” gare ga bona. (Ditiro 15:39) Ka gona ge e ba o beana mabaka le motho yo mongwe, mo gongwe o ka fela o lebeletšana le dikgohlano.

Go oketša moo, e be e tla ba mo go sa kwagalego go letela gore lesogana la gago le ka mohla le ka se ke la bolela lentšu la go go ntšha phošo. Go feta moo, bobedi bja lena le nagana ka go nyalana. Ka gona ge e ba lesogana la gago le tshwenywa ke mokgwa wa gago o itšego, na e be e ka se be go bontšha lerato gore le bolele le wena ka se? Ke therešo gore go ntšhwa diphošo go bohloko. (Ba-Hebere 12:11) Eupša ge e ba go tutuetšwa ke lerato e bile go newa ka lerato, gona e ka se be mohuta wa go gobošwa ka mantšu.—Diema 27:6.

Lega go le bjalo, go hlaba mašata, go phasola, go otla ka matswele goba go rogaka ke selo se se fapanego ka mo go feletšego. Beibele e sola “boxale, le pefêlô, le bobe, le maroxa; le dipolêlô tša dihlong.” (Ba-Kolose 3:8) Jehofa o a befelwa ge motho yo mongwe a diriša “matla” go kokobetša ba bangwe, go ba tšhošetša goba go ba gatelela. (Mmoledi 4:1; 8:9) Ge e le gabotse, Lentšu la Modimo le laela banna gore “ba swanetše xe ba rata basadi ba bôná, ka mokxwa wo ba rataxo mebele ya bôná ka wôna. . . . Xa xo motho e a kilexo a hlôya mmele wa xaxwe; se motho a se diraxo ké xo o fêpa le xo o babalêla.” (Ba-Efeso 5:28, 29) Monna yo a bolelago ka mokgwa o gobošago goba yo a swarago mosadi yo a lego lefereyong le yena gampe o ipontšha a sa swanelege go ka ba molekane wa lenyalo. Ka nako e swanago, o dira gore Jehofa Modimo ka boyena a se thabe!

‘Ke Phošo ya Gago!’

Lega go le bjalo, bagoboši gantši ba bea bahlaselwa ba bona molato. Ka gona mohlomongwe ka dinako tše dingwe o nagana gore ke wena o dirago gore lesogana la gago le galefe kudu gakaakaa. Eupša kgalefo ya gagwe e ka ba e se ya bakwa ke wena le gatee. Gantši banna bao ba swarago basadi gampe ba godišeditšwe magaeng ao go dirišwa ga bošoro goba polelo e gobošago go bego go lebelelwa e le selo se se tlwaelegilego. * Dinageng tše dingwe masogana a tutuetšwa ke setšo se se apareditšego seo go sona banna ba letetšwego gore ba buše basadi. Dithaka le tšona di ka gatelela lesogana kudu gore e be seganka. Ka ge le sa ikholofele, mohlomongwe le ka ikwa le tšhošwa ke selo le ge e le sefe seo o se bolelago goba seo o se dirago.

Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, ga se wena o ikarabelago ka go phulega ga kgalefo ya motho yo mongwe. Polelo e gobošago le bošoro ga di amogelege le ka mohla.

Go Fetola Tsela ya Gago ya go Nagana

Gaešita le ge go le bjalo, pono ya gago ka noši ya ditaba e ka ba e nyaka go fetolwa. Ke bjang go ka bago bjalo? Go ba gona, ge e ba ngwanenyana ka boyena a godišeditšwe moo go dirišwago bošoro le dipolelo tše di gobatšago, mokgwa o gobošago o ka bonagala e le o tlwaelegilego go yena. Go e na le gore a hlaswe boitshwaro bjo bo bjalo bjo e sego bja Bokriste, a ka bo kgotlelela—mohlomongwe a ba a bo lebelela e le bjo bo kgahlišago. Ka kgonthe, bahlaselwa ba bangwe ba go swarwa gampe ba dumela gore ba tenwa ke banna bao ba nago le mekgwa e mebotse. Dikgarebe tše dingwe di tlaišwa ke kgopolo ya gore di ka kgona go fetola masogana a tšona.

Ge e ba o wela legorong le ge e le lefe la a a mabedi, o swanetše go “mphsafala kxopolô” tabeng ye. (Ba-Roma 12:2) Ka go rapela, go ithuta le go naganišiša, o tla swanelwa ke go ela hloko pono ya Jehofa ka mokgwa wo o gobošago gotee le go o lebelela e le o hlaswegago. O swanetše go kwešiša gore ga o swanelwe ke go swarwa gampe. Go hlagolela boipoetšo—go kwešiša gore o na le mafokodi—go ka go thuša go lemoga gore ge e le gabotse ga o na bokgoni bja go fetola lesogana la gago le bogale. Ke boikarabelo bja gagwe gore a fetoge!—Ba-Galatia 6:5.

Maemong a mangwe dikgarebe di kgotlelela go swarwa gampe ka gobane di itšeela fase. Kathrin yo go boletšwego ka yena mathomong o re: “Ga ke kgone go ipona ke phela ka ntle le yena, e bile ga ke kgone go ipona ke hwetša motho yo mongwe yo kaone.” Kgarebe e nngwe yeo e bitšwago Helga ka mo go swanago e boletše ka lesogana la yona gore: “Ke mo dumelela gore a mpethe ka gobane go kaone go feta go hloka motho yo a go elago hloko le gatee.”

Na dikgopolo tše bjalo di kwagala e le motheo o mobotse bakeng sa tswalano e botse? Ge e le gabotse, na o ka rata motho yo mongwe e le ka kgonthe ge e ba wena o palelwa ke go ithata? (Mateo 19:19) Hlagolela go ba le boitlhompho bjo bo leka-lekanego. * Go kgotlelela go swarwa gampe go ka se go thuše go dira seo. Go etša ge kgarebe yeo e bitšwago Irena e tseba seo go tšwa phihlelong, go kgotlelela kgobošo go ka go “dira gore o se sa ba le boitlhompho.”

Go Lebeletšana le Therešo

Go ka ba thata go ba bangwe go dumela gore ba tswalanong e gobatšago—kudu-kudu ge e ba maikwelo a matla a lerato a šetše a godile. Eupša o se ke wa iphoufaletša therešo. Seema sa Beibele se re: “Mohlale ó bôna dikotsi di s’e-tla, a khuta; ba mašilô ba a feta, ba y’o hlaka.” (Diema 22:3) Kgarebe yeo e bitšwago Hanna e a gopola: “Ge o thoma go rata lesogana, go bjalo ka ge eka o sefofu, gomme o bona feela dika tša gagwe tše dibotse.” Lega go le bjalo, ge e ba o swerwe gampe, ke gabohlokwa gore o bone mohuta wa motho yo lesogana la gago le lego wona. Le gona ge e ba lesogana la gago le go dira gore o ikwe o le kotsing goba o nyaditšwe, gona go na le selo seo se tlogago se fošagetše. O se ke wa leka go phaela maikwelo a gago ka thoko, wa le lokafatša goba wa ipea molato. Phihlelo e bontšha gore ge e ba boemo bjo bo tlogelwa bo sa lokišwa, go gobošwa go tla fo mpefala le go feta. Tšhireletšego ya gago e ka ba kotsing e kgolo!

Ke therešo gore go ka ba kaone gore o se ke wa ba le tswalano le motho yo a se nago boitshwaro. (Diema 22:24) Ka gona ge e ba motho yo o sa mo tsebego gabotse a nyaka go beana mabaka le wena, ke ga bohlale gore o nyakišiše ka yena. Ke ka baka la’ng o sa šišinye gore le thome ka go gwerana le le gare ga sehlopha sa batho? Se se ka go dumelela gore o mo tsebe ka ntle le gore le kitimele go ratana. Ipotšiše dipotšišo tšeo di nago le morero, tše bjalo ka: Bagwera ba gagwe ke bomang? O rata mmino, difilimi, dipapadi tša computer le dipapadi tša mohuta mang? Na dilo tšeo a di bolelago di bontšha gore o kgahlegela dilo tša moya? Boledišana le batho bao ba mo tsebago, ba bjalo ka bagolo ba phuthego ya tikologong ya gabo. Ba tla go tsebiša ge e ba “a hlatsêlwa” ke ba bangwe ka baka la boitshwaro bja gagwe bjo bo bontšhago gore o godile tsebong le bjo bo amogelwago ke Modimo.—Ditiro 16:2.

Eupša o ka dira’ng ge e ba o šetše o le tswalanong e gobošago? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla potšišo ye.

Ge e ba o tla rata go amogela tsebišo e oketšegilego goba o tla rata gore motho yo mongwe a go etele legaeng la gago bakeng sa go tla go swara thuto e sa lefelelwego ya Beibele le wena, hle ngwala gomme o romele leina la gago le aterese ya mo o dulago gona go Jehovah’s Witnesses, Private Bag X2067, Krugersdorp, 1740, South Africa, goba o ngwalele atereseng e swanetšego ye e lokeleditšwego go letlakala 5.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 3 Maina a mangwe a fetotšwe.

^ ser. 5 Sehlogo se se bolela ka bahlaselwa bao ba gobošwago ka mantšu le go tlaišwa mmeleng. Keletšo yeo e ka thušago batlaiši e ile ya newa sehlogong se se rego “Go Tloga Mantšung a Hlabago go ya Mantšung a Thobago” tokollong ya rena ya November 8, 1996 le sehlogong se se rego “Bomphenyašilo—Kotsi ke Efe?” tokollong ya rena (ya Seisemane) ya March 22, 1997.

^ ser. 7 Lega go le bjalo, e le go dira gore dilo di be bonolo, re tla bolela ka bahlaselwa bao ba gobošwago ka lehlakoreng la basadi. Melao ya motheo yeo e ahla-ahlwago mo e šoma go banna gotee le basadi.

^ ser. 14 Bona sehlogo se se rego “Go Utolla Dibaki tša Polelo e Gobošago,” tokollong ya rena ya November 8, 1996.

^ ser. 20 Bona kgaolo 12 ya puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Lepokisi go letlakala 32]

Maswao a Mangwe a Temošo

▪ Gantši o bolela dipolelo tše di nyenyefatšago ka wena, lapa la geno goba bagwera ba gago, e ka ba e le ge o le noši goba o e-na le ba bangwe

▪ Gantši o hlokomologa dikganyogo tša gago goba maikwelo a gago

▪ O leka go laola karolo e nngwe le e nngwe ya bophelo bja gago, ka go phegelela go tseba moo o lego gona ka dinako tšohle le go go direla diphetho ka moka

▪ O go hlabela mašata, o a go kgorometša goba o go dira gore o ikwe o le kotsing

▪ O leka go go kgodiša gore o bontšhe lerato ka tsela e sa swanelago

▪ Ga go na selo se sengwe seo o kgonago go se dira ge e se go tshwenyega mabapi le ge e ba o ka se mo kgopiše ka tsela e itšego

[Seswantšho go letlakala 31]

Go ntšha diphošo nako le nako goba go rogaka go ka bontšha gore tswalano e a fokola