Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na go dirwa ga Dilo Gore e be tša Lefase ka Bophara go ka Rarolla Mathata a Rena e le ka Kgonthe?

Na go dirwa ga Dilo Gore e be tša Lefase ka Bophara go ka Rarolla Mathata a Rena e le ka Kgonthe?

Na go dirwa ga Dilo Gore e be tša Lefase ka Bophara go ka Rarolla Mathata a Rena e le ka Kgonthe?

“Tikologo ya lefase ka bophara yeo re nago le yona lehono, go swana le bontši bja ditikologo tša rena, ga se yeo e di phalago tšohle; e na le go se phethagale mo gontši. Ga se badudi ba yona ka moka bao ba swarwago ka toka; ga ba hwetše dibaka tšeo di swanago. Ba dimilione ba hlokišwa dilo moo e lego gore ga ba nagane gore le bona ke karolo ya tikologo.”—“TIKOLOGO YA RENA YA LEFASE KA BOPHARA.”

FATIMA, modudi wa motse o mogolo wa Afrika, o itšea e le yo a nago le mahlatse. Bonyenyane o na le setšidifatši. Eupša legae la lapa la gabo ke mokutwana wa masenke woo o hlomilwego go bapa le mabitla a mararo a mmabole. Go swana le seripa-gare sa milione sa badudi ba bangwe, o dula mabitleng a magolo. Le mabitla ao a thoma go tlala wa go falala. O belaela ka gore: “Batho ba bantši kudu ke bao ba hudugelago mo, kudu-kudu mo mabitleng.”

Mo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 15 go tloga legaeng la gabo Fatima go na le lefelo la bodulo la maemo a godimo, leo le hlamilwego ka mo go feletšego ka mabenkele a go jela a mabotse gotee le lebala la kolofo la melete e 27. Modikologo o tee wa papadi ya kolofo o bitša tšhelete e ntši go feta mogolo wa motho o tee wa kgwedi nageng ye ya Afrika. Ga e sa le bodiidi bo dutše bo tlaiša motse, eupša mabala a kolofo—e lego sešupo sa bahlomphegi—ke selo se sefsa le seo se befedišago. Tikologong ya rena ya lefase ka bophara, go huma le dinala le bodiidi bjo bo šoro ke tšeo di lego gona ka nako e swanago.

Tikologo ya Wadi Hadhramaut, yeo e sepelago wa manyokenyoke go putla naga yeo e omeletšego ya Yemen ka Bohlabela bja Magareng, ke tsela ya kgale ya melokeloke ya basepedi ba leganateng yeo e nago le metse ya kgale e gašanego. Ge o e gaša mahlo la mathomo go bonagala eka ga go na selo seo se fetogilego mo moeding wo o lego kgole. Eupša diponagalo tša yona tša ka ntle e ka ba tšeo di forago. Motseng woo o lego kgaufsi wa Saywūn, musiamo o ile wa hwetša thušo ya sealoga sa yunibesithing bakeng sa go lokiša mokero wa Web woo o bego o lokeleditše mahumo a wona ka moka. Le ge sealoga e le ngwanenyana wa tikologong, o ile a ithuta kua Ohio, U.S.A. Mehleng yeno, batho le dikgopolo ba kgona go sepela go dikologa lefase go feta le ge e le neng pele.

Dikhilomithara tšeo di sego kae go ya ka bodikela kua Sahara, molokeloke wa dilori tše tharo o sepela ka go nanya go ya ka borwa tseleng yeo e lego lekatana. Mashala, e lego yo mongwe wa baotledi, o hlalosa gore o be a sepediša dithelebišene, metšhene ya go gatiša dibidio le disathalaete tša dithelebišene. Yena o ikgokaganya le ditiragalo tša lefase ka go bogela kgašo ya ditaba ya Amerika. O hlalosa gore “ka moka ga rena re na le disathalaete tša dithelebišene” toropong ya gešo. Ke mafelo a sego kae lefaseng ao a sa kgonego go fihlelelwa ke mekero ya ditaba ya lefase ka bophara.

Mosepelo wo o sa kgaotšego wa go iketla wa lefase ka bophara wa batho, dikgopolo, ditaba, tšhelete le thekinolotši o hlotše tikologo e mpsha ya lefase ka bophara yeo e ka tlišago mehola. Go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara go thuša go dira gore go tsebje setšo sa tikologong kua Yemen gotee le go dira Mashala gore a kgone go hwetša mogolo woo o lekanago R35 000 bakeng sa leeto la dibeke tše tharo. Eupša tšhelete ga e abelwe batho ka moka. Fatima le baagišani ba gagwe ba bogela batho ba sego kae bao ba thabelago mehola ya go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara, mola bona ba sa dutše ba le bodiiding.

Le ge tikologo ya rena ya lefase ka bophara e se yeo e di phalago tšohle, mosepelo wa go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara mohlomongwe o ka se ke wa bušetšwa morago. Na batho ba tla tima di-TV tša bona, ba lahla megala ya bona ya go šikarwa, ba senya di-computer tša bona le go tlogela go etela dinageng tše dingwe? Na ditšhaba di tla ikarola ka mo go feletšego lefaseng ka moka ga lona ka tša dipolitiki le tša boiphedišo? Ga go bonagale go le bjalo. Ga go na motho yoo a nyakago go lahla mehola ya go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara. Eupša go thwe’ng ka mathata ao a sepedišanago le gona? Ke ao a bakago go tshwenyega mo go oketšegago gomme a kgoma maphelo a batho ka moka. Anke re naganeng ka bokopana ka ditla-morago tšeo di sego kae tše šoro le go feta tša go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara.

Monga Woo o Golago

Go abja ga mahumo a lefase ka bophara ga se gwa ka gwa lekana, eupša go dirwa ga dilo tša boiphedišo gore e be tša lefase ka bophara go ile gwa godiša monga magareng ga bahumi le badiidi. Ke therešo gore go bonagala dinaga tše dingwe tšeo di hlabologago di ile tša holwa ke go tsenywa ga tšona thulaganyong ya tša boiphedišo ya lefase ka bophara. Ditsebi di bolela gore nywageng e lesome e fetilego, palo ya batho bao ba bego ba phela bodiiding kua India e theogetše fase go tloga go 39 lekgolong go ya go 26 lekgolong le gore Asia ka moka e ile ya bona go kaonefala mo go swanago. Pego e nngwe ya nyakišišo e bontšha gore ka 1998, ke feela 15 lekgolong ya baagi ba Asia Bohlabela bao ba bego ba phela ka tolara e tee ka letšatši, ge go bapišwa le 27 lekgolong nywageng e lesome pejana ga moo. Lega go le bjalo, boemo bja lefase ka bophara ga se bjoo bo holofetšago gakaalo.

Afrika ya ka borwa bja Sahara gotee le dilete tše dingwe tšeo di sa hlabologago, ge e le gabotse megolo e fokotšegile nywageng e 30 e fetilego. Kofi Annan, e lego mongwaledi-pharephare wa UN o bontšha gore: “Ditšhaba tša lefase . . . di dumelela mo e nyakilego e le batho ba dimilione tše dikete tše 3—e lego mo e nyakilego e le seripa-gare sa palo-moka ya batho ka moka—gore ba leke go phela ka $2 goba ka tekanyo ya tlasana ka letšatši lefaseng la mahumo ao a sa kago a ba gona pele.” Le lengwe la mabaka a motheo mabapi le monga wo o mogolo wa tša leago ke boithati go tša ditšhelete. Larry Summers, yoo e bego e le mongwaledi wa tša ditšhelete wa United States o hlalosa gore: “Lefaseng ka bophara, mebaraka yeo e lego ya batho ya tša ditšhelete e a palelwa ge go tliwa tabeng ya batho bao ba diilago ka go fetišiša. Dipanka tšeo di tlwaelegilego ga di nyake go hloma motheo o tiilego ditšhabeng tšeo di diilago—ka gobane ga se moo tšhelete e lego gona.”

Go se lekane tabeng ya megolo magareng ga bahumi le badiidi go aroganya batho gaešita le dinaga. E sego kgale kudu lehumo la monna yo a humilego ka go fetišiša kua United States le ile la feta mogolo o kopantšwego wa ma-Amerika-gotee le yena a dimilione tše 100. Go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara gape go dirile gore kgolo ya dikhamphani tšeo di humilego tša ditšhaba tše dintši tšeo di tšerego taolo ya mebaraka ya lefase bakeng sa ditšweletšwa tše itšego e atlege. Ka mohlala, ka 1998 ke feela dikhamphani tše lesome tšeo di bego di laola 86 lekgolong ya diranta tše dibilione tše 3 tša dikgwebo tša didirišwa tša go boledišana le le kgole le kgole. Matla a tša boiphedišo a ditšhaba tše tše dintši gantši a feta a mebušo, gomme bjalo ka ge Amnesty International e bontšha, “ditshwanelo tša batho le ditshwanelo tša mošomo ga se tšona dilo tšeo di tlago pele lenaneo-therong la bona.”

Mekgatlo ya ditshwanelo tša batho ke yeo ka mo go kwešišegago e tshwenyegilego ka go kgobelana ga mahumo a lefase ka diatleng tša batho ba sego kae bao ba thabelago mehola e kgethegilego. Na o be o ka rata go phela tikologong yeo go yona tekanyo ya 20 lekgolong ya batho bao ba humilego kudu ba hwetšago mogolo woo o fetago ka makga a 74 wa batho bao ba diilago kudu? Ka baka la thelebišene, batho ba lekanago 20 lekgolong bao ba diilago ba tseba gabotse tsela yeo magagabo bona ao a humilego a phelago ka gona, le ge bona ba sa bone ba tla hwetša sebaka sa go ka kaonefatša boemo bja bona ka noši. Go hloka toka mo go bjalo mo go feletšego tikologong ya lefase ka bophara go molaleng gore go bjala dipeu tše dintši tša go se dudišege le kgakanego.

Go Dirwa ga Setšo Gore e be sa Lefase ka Bophara

Selo se sengwe seo go tshwenyegilwego ka sona se akaretša diphapano tša setšo le go phatlalala ga ditekanyetšo tša dilo tše di bonagalago. Go abelana dikgopolo ke sebopego sa bohlokwa sa go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara gomme ga go na selo seo se bontšhago taba ye go feta Internet. Ka manyami, Internet ga e dirišetšwe feela bakeng sa go phatlalatša tsebišo e bohlokwa, tša setšo le tša kgwebo. Mekero e mengwe ya Web ke yeo e kgothaletšago diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa, kgethollo ya merafo goba go petšha. Ke e sego kae yeo e bilego e neago ditaetšo tše itšego tša mabapi le kamoo dipomo tšeo di itirelwago di ka dirwago ka gona. Bjalo ka ge Thomas L. Friedman a bontšha, “mo go Internet, go bonolo kudu go hwetša tsebišo yeo e ka go tsenyago mathateng ka go fo kgwatha konotswana. O ka ralala ka gare ga holo ya bjala ya bao ba kgomaretšego melao ya bo-Nazi yeo e tsošitšwego ke computer goba bokgobapuku bja motšweletši wa diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa, . . . gomme ga go na motho yo a ka go thibelago goba go go hlahla.”

Thelebišene le difilimi le tšona di na le tutuetšo e kgolo kudu tseleng ya batho ya go nagana. Melaetša yeo e lego diswantšhong tša go sepela tša lefase gantši e tšwa Hollywood, e lego feketori e kgolo ya lefase ya tša boikgopolelo. Mehola yeo diintaseteri tše tše dikgolo tša boithabišo di e bonagatšago gantši e godiša lerato la dilo tšeo di bonagalago, bošoro le boitshwaro bjo bo gobogilego. Mehola ye e ka ba e le yeo e sa tlwaelwago ka mo go feletšego setšong sa tikologong sa dinageng tše dintši tša lefase. Lega go le bjalo, mebušo, barutiši le batswadi ka mehla ba hwetša go sa kgonagale go ka thibela tshekamelo ye.

Modudi wa Havana, Cuba, o hlaloseditše moeng wa Amerika Leboa gore: “Re rata setšo sa United States. [Re] tseba dinaletšana tša lena tša Hollywood ka moka ga tšona.” Setšo sa ka Bodikela le sona se godiša dijo tšeo di apeetšwego ruri le dino tše bonolo. Rakgwebo wa mo-Malaysia o ile a bolela gore: “Selo se sengwe le se sengwe sa ka Bodikela, kudu-kudu sa Amerika, batho ba mo ba a se rata. . . . Ba nyaka go ja dijo tša gona le go swana le batho ba gona.” Hlogo ya Kholetšhe ya Havana ka manyami e ile ya dumela gore: “Cuba ga e sa hlwa e le sehlakahlaka. Ga go sa hlwa go e-na le dihlakahlaka. Go na le lefase le tee feela.”

Setšo seo se šwahlelago sa ka Bodikela se kgoma dikholofelo le dikganyogo tša batho. Human Development Report 1998 e itše: “‘Go se nyake go phalwa’ go fetogile go tloga go go kataneleng go fihlelela dilo tšeo di lekanago le tšeo di rekwago ke baagišani go ya go go phegeleleng tsela ya bophelo ya batho bao ba humilego le bao ba tumilego bao ba bontšhwago dipaesekopong le dipontšhong tša thelebišene.” Go molaleng gore batho ba bantši kudu le ka mohla ba ka se kgone go fihlelela tsela e bjalo ya bophelo.

Na go Dirwa ga Dilo Gore e be tša Lefase ka Bophara ke Yona Tharollo?

Ka go swana le mediro e mentši yeo e dirwago ke batho, go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara go ipontšhitše e le mo go nago le mohola e bile e le mo go nago le kotsi. Go tlišeditše ba bangwe mehola ya tša boiphedišo gomme go tšweleditše mokero wa poledišano ya lefase ka bophara. Lega go le bjalo, go dira gore bao ba humilego le bao ba nago le matla ba atlege go phala bao ba diilago le bao ba hlokago. Dikebekwa gotee le ditwatši tša bolwetši di ile tša diriša mehola ya go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara gampe go feta mebušo.—Bona mapokisi ao a lego go matlakala 24 le 25.

Ka tekanyo e kgolo, go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara go godišitše mathata ao a bego a šetše a le gona lefaseng la rena leo le sa phethagalago. Go e na le go nea tharollo mathateng a lefase, seo se fetogile karolo ya bothata. Dikarogano tša tša leago di šetše di goletše godimo gomme kgakanego e oketšegile. Mebušo go dikologa lefase e katana le go ikhola ka mehola ya go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara ge e dutše e šireletša baagi ba yona malebana le dibopego tša go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara tšeo di gobatšago. Na e tla atlega? Na go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara moo go nago le kwelobohloko e tla ba yona tharollo? Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla dipotšišo tše.

[Boxes/Pictures on page 24, 25]

Go Dirwa Ga Bosenyi Le Botšhošetši Gore E Be Tša Lefase Ka Bophara

Ka manyami, didirišwa tša papatšo le kgwebo di ka kgona go fetošwa gabonolo gore e be didirišwa tša bosenyi. Human Development Report 1999 e hlalosa ka gore: “Bjalo ka ge dikgwebo tše dikgolo tša ditšhaba tše dintši di ile tša etelela pele boitekong bja go dira gore tša boiphedišo tša lefase e be tša lefase ka bophara, gona ‘mekgatlo yeo e dirilwego ke ditšhaba tše dintši ya bosenyi’—mekgatlo yeo e rulagantšwego ya bosenyi—e ile ya akgofela go diriša boemo bjoo gampe.” Bosenyi bjo bo rulagantšwego bo ile bja holwa bjang ke go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara?

Mekgatlo yeo e gwebago ka dihlare-tagi e hweditše dibaka tše dintši tše difsa tša go hwetša ka mo go sego molaong dipoelo tša tšona tša diranta tše dimilione tše dintši. Go tlošwa ga melao e mentši ya go laola go lefiša metšhelo go tseneng le go tšweng ga dithoto le go oketšega ga batho bao ba sepelago le gona go dira gore go be bonolo kudu bakeng sa dihlopha tše go rwala dihlare-tagi tšeo di sego molaong go tloga nageng e nngwe goba kontinenteng e nngwe go ya go e nngwe. Ka mo go kgahlišago, nywageng ya bo-1990 tšweletšo ya cocaine e ile ya oketšega ka makga a mabedi gomme tšweletšo ya opium e ile ya oketšega ka makga a mararo. Dihlopha tša ditšhaba-tšhaba tša ma-Mafia le tšona di ile tša hlama kgwebo e dirago tšhelete e ntši kudu ya go gweba ka mmele. Ngwageng o mongwe le o mongwe, di romela basadi le banenyana ba ka bago 500 000 ka sekepe go ya Yuropa Bodikela bakeng sa morero wo—ba bantši ba bona ba sa rate.

Mekgatlo ya bosenyi ka go swana le dikgwebo tše dikgolo tša ditšhaba tše dintši, e ile ya matlafala nywageng ya morago bjale. Bontši bja yona bo na le tshepedišo ya lefase ka bophara gomme gare ga yona e hwetša dipoelo tšeo di akanyetšwago go diranta tše dibilione tše 17,5 ka ngwaga—e lego palo-moka yeo e fetago palo-moka ya tšhelete ya ditšweletšwa tša setšhaba sa Fora. *

Internet gape e ipontšhitše e le sedirišwa sa kgonthe bakeng sa ditsebi tšeo di sa botegego tša computer. Ka 1995 motho yo mongwe yo a nago le botsebi bja tša di-computer o ile a utswa tsebišo yeo go thwego e ja mo e nyakilego e le diranta tše dimilione tše 12 gotee le dinomoro tša dikarata tša batho tša mokitlana tše 20 000. José Antonio Soler, e lego moadimiši wa mo-Sepania o hlalositše gore: “Go utswa ka go šomiša thekinolotši e mpsha ga se mo go nago le kotsi e kgolo gomme ke moo go tlišago dipoelo tše dintši kudu.”

Batšhošetši le bona ba diriša didirišwa tša go dirwa ga dilo gore e be tša lefase ka bophara. Ka baka la go akaretšwa ga ditaba tša lefase ka bophara, go swarwa bothopša ga basepedi ba sego kae ba ka Bodikela lefelong la kgole la polanete go ka thuša phatlalatšong kapejana ya mo e nyakilego go ba dipelaelo ka moka le ge e le dife tša bopolitiki.

“BASEPEDI” BAO BA SA NYAKEGEGO

Malwetši gotee le batho a ka sepela go dikologa lefase gomme a mangwe a ona ke ao a bolayago. Moprofesara Jonathan M. Mann, e lego setsebi sa mauba a malwetši o hlalosa gore: “Koketšego e kgolo kudu lefaseng ka bophara ya go sepela ga batho, diphahlo le dikgopolo ke lebaka le legolo leo le dirago gore malwetši a aparele lefaseng ka bophara. Lefase le fetogile ka lebelo go ba leo le hlaselwago gabonolo ke go wa ga malwetši, kudu-kudu go aparela gotee le go phatlalala ga malwetši a fetelago a mafsa le a kgale lefaseng ka bophara.”

Ga go na selo seo se bontšhago mokgwa wo o mofsa wa go hlaselwa gabonolo ga lefase ka bophara ke malwetši ka tsela e lemogegago kudu go phala leuba la AIDS, leo ga bjale le bolayago batho ba ka bago dimilione tše tharo ngwageng o mongwe le o mongwe. Dinageng tše dingwe tša Afrika, bašomi ba tša maphelo ba tšhoga gore bolwetši bjo mafelelong bo tla bolaya tee-tharong ya banna le basadi ba bafsa. Lenaneo le le Tlemagantšwego la Ditšhaba tše Kopanego la HIV⁄AIDS le bega gore: “Go sa šetšwe dikete tša ngwaga tša go wa ga malwetši, ntwa le tlala, ga go le ka mohla mo historing moo go ilego gwa ba le dipalo-palo tše dikgolo gakaakaa tšeo di ilego tša bonwa gare ga bafsa bao ba gotšego.”

Diphedi tše dinyenyane le ditwatši ga se tšona di nnoši e lego “basepedi” bao ba sa nyakegego lefaseng ka bophara. Diphoofolo, dimela gotee le dikhunkhwane di tšhabile mafelong a tšona a bodulo ao a tlwaelegilego gomme di šwahletše dikontinenteng tše dingwe. Mohuta o mongwe wa noga yeo e nago le mpholo yeo e tšwago Australia ga bjale o šwahlela dihlakahlaka tša Pacific, mohlomongwe ka go ikuta ka gare ga difofane. O šetše o fedišitše mo e nyakilego go ba dinonyana ka moka tša dithokgweng tša kua Guam. Hyacinth ya ka meetseng yeo e tšwago Amerika Borwa e šetše e phatlalaletše dinageng tše 50 tša melatšatšing, moo e thibago mekero le go fediša matangwana a dihlapi. International Herald Tribune e bega gore: “‘Mehuta e šele’ ya diphedi yeo e šwahlelago ke yeo e jago boemo bja tša boiphedišo bja lefase ka bophara diranta tše dibilione ngwageng o mongwe le o mongwe gotee le go phatlalatša malwetši gaešita le go baka tshenyego e kgolo ya tswalano ya diphedi le tikologo ya tšona.”

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 26 “Palo-moka ya tšhelete ya ditšweletšwa tša setšhaba” e šupa go palo-moka ya tšhelete ya thoto le ditirelo yeo naga e e tšweletšago ka ngwaga.

[Diswantšho]

GO ŠWAHLIŠWA GA TŠHELETE

Mo go hweditšwego ge go romelwa dibere tša dibapadišwa

GO ŠWAHLIŠWA GA COCAINE

Cocaine yeo e ka lekanago R47 000 000 yeo e hweditšwego koloing ya boitapološo e ile ya thopša mollwaneng

BOTŠHOŠETŠI BJA DIPHEDI

Mašole a tsoma anthrax kua Capitol Hill, Washington, D.C.

GO THUTHUPIŠWA GA DIPOMO

Pomo ya koloi e a thuthupa kua Isiraele

GO PHATLALALA GA AIDS LEFASENG KA BOPHARA

Leuba la AIDS ke le legolo kudu Afrika Borwa mo e lego gore dipetlele tše dingwe tša batho bohle di gomišetša batho morago

GO ŠWAHLELA GA MEHUTA E MENGWE YA DIPHEDI

Dinoga tša mmala o motsotho tša dihlareng (mehuta ya dinoga tšeo di dulago dihlareng) di nyakile di fediša dinonyana ka moka tša dithokgweng kua Guam

HYACINTH YA KA MEETSENG

Semela se se thiba mekero le mariba a dinoka dinageng tše ka bago tše 50

[Methopo]

Money and cocaine smuggling: James R. Tourtellotte and Todd Reeves/U.S. Customs Service; bioterrorism: AP Photo/Kenneth Lambert; burning bus: AP Photo/HO/Israeli Defense Forces; child: AP Photo/Themba Hadebe; snake: Photo by T. H. Fritts, USGS; water hyacinth: Staff CDFA, California Dept. of Food & Agriculture, Integrated Pest Control Branch

[Diswantšho go letlakala 23]

Go dirwa ga boemo bja tša boiphedišo gore e be bja lefase ka bophara go ile gwa godiša monga magareng ga bahumi le badiidi

[Mothopo]

UN PHOTO 148048/ J. P. Laffont – SYGMA

[Diswantšho go letlakala 26]

Internet e dirišwa bakeng sa go tšwetša pele botšhošetši