Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O se ke wa ba Mohlaselwa wa Phatlalatšo ya Maaka!

O se ke wa ba Mohlaselwa wa Phatlalatšo ya Maaka!

O se ke wa ba Mohlaselwa wa Phatlalatšo ya Maaka!

“Lešilo le dumêla ’taba tšohle.”—DIEMA 14:15.

GO NA le phapano—phapano e kgolo—magareng ga thuto le phatlalatšo ya maaka. Thuto e go bontšha kamoo o ka naganago ka gona. Phatlalatšo ya maaka e go botša seo o swanetšego go se nagana. Barutiši ba babotse ba bontšha mahlakore ka moka a taba gomme ba kgothaletše poledišano. Baphatlalatši ba maaka ka go gatelela ba go gapeletša go theetša pono ya bona gomme ga ba kgothaletše poledišano. Maikemišetšo a bona a kgonthe gantši ga a bonagale. Ba hlahlobišiša ditaba, ba diriša tšeo di ka ba holago gomme ba uta tše dingwe. Gape ba senya ditaba le go di retolla, ba bolela maaka le therešo e sa felelago. Maikwelo a gago, e sego bokgoni bja gago bjo bo kwagalago bja go nagana, ke mohlaselwa wa bona.

Mophatlalatši wa maaka o kgonthišiša gore molaetša wa gagwe o tšwelela e le o lokilego le wo o bontšhago boitshwaro e lego gore o tla go nea kgopolo ya gore o bohlokwa e bile ke wo o go swanetšego ge e ba o o latela. O yo bohlale, ga o nnoši, o iketlile le go šireletšega—ke seo ba se bolelago.

O ka itšhireletša bjang mohuteng wa batho bao Beibele e ba bitšago “batii ba maleme” le “baforaforetši”? (Tito 1:10) Ge feela o ka tlwaelana le maano a bona a boradia, o boemong bjo kaone bja go ela hloko molaetša le ge e le ofe goba tsebišo yeo o e newago. Tše dingwe tša ditsela tša go dira se ke tše.

E ba yo a kgethago: Monagano wo o bulegilego ka mo go feletšego o ka swantšhwa le pompi yeo e dumelelago se sengwe le se sengwe se feta mo go yona—gaešita le tshepedišo ya ditšhila. Ga go na yo a nyakago monagano wo o šilafaditšwego ke mpholo. Salomo, kgoši le morutiši wa mehla ya bogologolo o ile a lemoša ka gore: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.” (Diema 14:15) Ka gona re swanetše go ba ba kgethago. Re swanetše go hlahloba selo le ge e le sefe seo re newago sona, re phethe gore ke eng seo re swanetšego go se amogela le seo re swanetšego go se gana.

Lega go le bjalo, ga re nyake go ba le kgopolo e sa bulegago mo e lego gore re tla gana go ela hloko ditherešo tšeo di ka kaonefatšago mokgwa woo re naganago ka wona. Re ka hwetša bjang teka-tekano e lokilego? Ka go amogela boemo bjo re ka lekanyetšago tsebišo e mpsha. Mokriste mo o na le mothopo wa bohlale bjo bogolo. O na le Beibele bjalo ka tlhahlo e kgonthišegilego bakeng sa go nagana ga gagwe. Ka lehlakoreng le lengwe, monagano wa gagwe o bulegile, seo se ra gore, o kgahlegela tsebišo e mpsha. O naganišiša gabotse ka tsebišo e bjalo e mpsha malebana le tekanyetšo ya Beibele gomme a lekanyetša seo e lego sa therešo mokgweng wa gagwe wa go nagana. Ka lehlakoreng le lengwe, monagano wa gagwe o bona dikotsi tša tsebišo yeo ka mo go feletšego e sa dumelelanego le ditekanyetšo tša gagwe tšeo di theilwego Beibeleng.

Diriša temogo: Temogo ke “bohlale bja kahlolo.” Ke “matla goba bokgoni bja monagano bjoo ka bjona o hlaolago selo se sengwe go se sengwe.” Motho yo a nago le temogo o bona dibopego tša dikgopolo goba dilo le gona o na le kahlolo e botse.

Re diriša temogo, re tla kgona go lemoga bao ba fo go diriša “dipolelo tša boikaketši tše di kgahlišago” bakeng sa go “fora-foretša dipelo tša ba ba se nago maano.” (Ba-Roma 16:18, PK) Temogo e go thuša gore o kgethe tsebišo e fošagetšego goba ditaba tšeo di arošago le go kgethologanya mohlodi wa taba. Eupša ke bjang o ka lemogago ge e ba selo se sengwe se aroša?

Bea tsebišo tekong: Johane, morutiši wa Mokriste wa lekgolo la pele la nywaga o itše: “Baratexi! Le se kê la fo dumêla meôya ka moka; sa lena a e bê xo lekola meôya.” (1 Johane 4:1) Batho ba bangwe lehono ba bjalo ka dipontšhe; ba monya se sengwe le se sengwe seo ba kopanago le sona. Go bonolo kudu go monya selo le ge e le sefe seo se re dikologilego.

Eupša go kaone kudu bakeng sa motho yo mongwe le yo mongwe ka noši gore a ikgethele seo a tla fepago monagano wa gagwe ka sona. Go thwe re seo re se jago, gomme se se ka šoma go bobedi dijo tša mmele le tša monagano. Go sa šetšwe gore ke eng seo o se balago, o se bogelago goba o se theetšago, leka go bona ge e ba seo se se bolelago se na le diphatlalatšo tša maaka goba e le therešo.

Go feta moo, ge e ba re nyaka go ba le monagano o leka-lekanego, re swanetše go rata go leka ditšhišinyo tša rena ge re dutše re tšea tsebišo e mpsha. Re swanetše go lemoga gore ge e le gabotse e fo ba ditšhišinyo. Go botega ga tšona go ithekgile ka go swanela ga ditherešo tša rena, go tia ga go bea mabaka ga rena, le ditekanyetšo goba mehola yeo re kgethago go e diriša.

Botšiša dipotšišo: Bjale ka ge re bone, go na le ba bantši lehono bao ba ka ratago go re ‘gakantšha ka dipolelo tša maano.’ (Ba-Kolose 2:4) Ka gona, ge e ba re newa dingangišano tše phegelelago, re swanetše go botšiša dipotšišo.

Sa pele, hlahloba ge e ba go e-na le go beba sefahlego. Maikemišetšo a molaetša ke ofe? Ge e ba molaetša o tletše ka lenyatšo le mantšu a belaetšago, ke ka baka la’ng go le bjalo? Ge e ba o beela polelo yeo e belaetšago ka thoko, mehola ya molaetša ka bowona ke efe? Gape, ge e ba go kgonega, leka go lekola pego ya bao ba bolelago. Na ba tsebja e le bao ba bolelago therešo? Ge e ba “babuši” ba dirišwa, ke bomang goba ke eng? Ke ka baka la’ng o swanetše go lebelela motho yo—mokgatlo goba kgatišo—e le yeo e nago le tsebo goba tsebišo e botegago tabeng yeo go bolelwago ka yona? Ge e ba o ikwa o na le maikwelo ao a nyakago go rotoga, ipotšiše, ‘Ge e ba o lebelelwa ka ntle le phišego, mehola ya molaetša wo ke efe?’

O se ke wa fo latela bontši: Ge e ba o lemoga gore seo motho yo mongwe le yo mongwe a se naganago ge e le gabotse ga se gore se lokile, o ka hwetša matla a go nagana ka tsela e fapanego. Gaešita le ge go ka tloga go bonagala eka ka moka ba nagana ka tsela e swanago, na seo se bolela gore le wena o swanetše go nagana bjalo ka bona? Kgopolo yeo e tumilego ga se sekala seo go ka ithekgwago ka sona bakeng sa therešo. Nywaga-kgolong e fetilego mehuta ka moka ya dikgopolo e ile ya amogelwa ka mo go tumilego, go tlo ipontšha feela e le yeo e fošagetšego ka morago. Lega go le bjalo, tshekamelo ya go latela bontši ke e phegelelago. Taelo yeo e neilwego go Ekisodo 23:2 e šoma bjalo ka molao o mobotse wa motheo: “O se kê wa latêla bontši xe bo senya.”

Tsebo ya Kgonthe ge e Bapišwa le Phatlalatšo ya Maaka

Pejana go boletšwe gore Beibele ke tlhahlo e kgonthišeditšwego bakeng sa go nagana mo go nepagetšego. Dihlatse tša Jehofa ka mo go lego molaleng di dumelelana le mantšu a Jesu go Modimo a rego: “Lentšu la xaxo ké yôna therešô.” (Johane 17:17) Se se bjalo ka gobane Modimo, Mongwadi wa Beibele, ke “Modimo wa therešo.”—Psalme 31:5NW.

Ee, nywageng ye e raraganego ya phatlalatšo ya maaka, ka kgodišego re ka lebelela go Lentšu la Modimo bjalo ka mothopo wa therešo. Mafelelong se se tla re šireletša go bao ba nyakago go ‘re fora ka dipolelo tša maano.’—2 Petro 2:3.

[Seswantšho go letlakala 17]

Temogo e go thuša gore o kgethe tsebišo e fošagetšego goba e arošago

[Diswantšho go letlakala 18]

Lekola se sengwe le se sengwe seo o se balago goba seo o se bogelago, go bona ge e ba e le sa therešo

[Seswantšho go letlakala 19]

Kgopolo e tumilego ga se ka mehla e ka botwago

[Seswantšho go letlakala 19]

Ka kgodišego re ka lebelela Lentšu la Modimo bjalo ka mothopo wa therešo