Tshelela ga tsa ka teng

BO BA GORE BA SA GOLA BAA BUTSISA

Ayitsano ke Fetsa Nako ya go Tlala ke Bolabodisana le Batho ga Inthanete?

Ayitsano ke Fetsa Nako ya go Tlala ke Bolabodisana le Batho ga Inthanete?

 Ayitsano babelegi bago ba go dumelela gore o kenakene ga tso tsa go bolabodisana le batho o berekisa inthanete? Mo nkare go ka mokgonone, hlogotaba yowa yi nyoko go gelepa gore o bone kararo ya dilo tso o tshwaneleng go di tseyela gedimo.

Ga lephephe lowa

 Tso tsa go kenakena ga inthanete di n’jela nako byang?

 Tso tsa go bolabola le batho o berekisa inthanete di tshwana le mo o kalamme pera ya go ba le magaba, mo wa fo šitega go yi lawola yona yi nyoko lawola wene.

 “Ke nyoko fo ‘tseya nako ye nyana’ ke potapota ho inthaneteng, jikijiki o kraya se ke fetsiye diawara nkene ke potapota! Tso tsa go bolabola o berekisa inthanete di ka go topela kela go go jela nako.”—Joanna.

 Nje o di kwele? Tso tsa go bolabola o berekisa inthanete dya topelana ka taba la gore ba di makiye gore di be ka mokgonone. Bo ba di makiyeng ba di tšiba gore mo wepsayite yone yi tumme, batho ba nyoko fetsa nako ya go tlala ba kene ba potapotana le yona fote tsotsone di maka gore dikhamphani di patela tšheleta ya go tlala.

 Tiputsise gore: ‘Ayitsano ke fetsa nako ya go tlala ke kene ke potapota ga tso tsa inthanete? Ayitsano nka tseya nako ye nngwana ka yi berekisa ga dilo tsa gore di na le mokgola?’

 Tso o tshwaneleng o di make. Tipeyele nako yo o nyoko yi fetsang o le ga tso tsa inthanete fote o sa fete ga nako yone.

Tipeyele nako yo o nyoko yi fetsang o kene o bolabodisana le batho ga tso tsa inthanete

 “Ke tipeyele nako ho fowunung yaka ya go n’gopotsa gore se ke nako ya gore ke tšwe ga tso tsa go potapota. Ke makiye tsotsone ga tleletlele fote di n’gelepiye gore ke berekise nako yaka gabutši, ke sa fo yi fetsa ke le ga tso tsa bolabodisana le batho ga inthanete.”—Tina.

 Tšhiko ya Bhayibele: ‘[Berekisa] nako yago gabutši.’—Maefeso 5:16.

 Ayitsano inthanete yi n’jela nako yaka ya go yetsela?

 Bo ba tsa go nyakolla ba hlaya gore bo ba gore ba sa gola di nyaka ba yetsele mabala ya diawara letšatši le lengwana le le lengwana mara ba go tlala ba yetsela diawara tsa tlase. Se sengwana ke gore bo ba gore ba sa gola ba fetsa nako ya go tlala ba potapotana le inthanete ba sa yetsele.

 “Ke kena ga inthanete mo ke soko bane ke yetsela, tsotsone di maka gore ke feleletse ke tsere diawara tsa go tlala nkene ke lebelele tso batho ba di beyyeng ho inthaneteng. Wone go roba mong mokgwa wa go befa ke liketsa go wo lisetsa.”—Maria.

 Nje o di kwelele? Mo o tikona boroko o sa yetsele diawara tso di nyakegang o nyoko feleletsa o šekela le go kgahleletsega. Jean Twenge phrofesa ya tsa monagano o re mo o sa yetsele diawara tso di nyakegang o feleletsa o sa titsose ho mmeleng le go fo tseyatseya batho. Fote o tokegele ka gore “mo o fo šinya o fetsa nako ya go tlala” o sa yetsele diawara tso di nyakegang o feleletsa o ba le “bothatha bya monagano fote o ka sa sa kgona go nagana gabutši.” a

 Tiputsise gore: ‘Ke yetsela diawara ka di kaye tšatši le lengwana le le lengwana?’ ‘Ayitsano ke kenanya ga inthanete ka nako yo ne ke tshwanele go tilukiselela go yetsela?’

 So o tshwaneleng go se maka. Tlosa dilo tsago tsa elekthroniki ga kamara yo o yetselang ga yona. Mo di kgonega, lisetsa go berekisa dilo tsa elekthroniki ga diawara ka dipedi tsa mo o soko bane o yetsela. Mo o nyaka go berekisa alamo ya go go tsosa ka bošego, o sa berekisi ya fowunung kela ya thebholeteng yago.

O sa kenakene ga tso tsa go bolabodisana le batho ga inthanete mo go šele go le nako ya go yetsela

 “Ke fela ke yetsela bošego ka matla ka taba la go potapota fowunu mara nkene ke liketsa go lukisa bothatha byone. Ke nyaka go lisetsa tsa bo ngwananyana fote ke šupetse gore ke butšwiye. Ke nyaka go thomisa go yakgoswa ke yetsela gore ke thogo khutsa gabutši, ke kgone go maka tso ke nyakang go di maka ka motshwana ga gona.”—Jeremy.

 Tšhiko ya Bhayibele: “Tšiba tso di tshwaneleng go yeta mahlong.”—Mafilipi 1:10.

 Tso tsa go potapota ho inthaneteng di maka gore ke tikwe byang?

 Ga sekolo se sengwana, mo bana ba sekolo ba bannyana ba ba butsisa ka taba yowa ba hlayye ka mokgo ba tikwang, ba yitseri “re tikwa re kgongwele ka matla kela go fo tikwa re se na mokgola.” Tso tsa go potapota ga inthanete ke tsona di makang gore re tikwe ka mokgonone. “Mo o fetsa nako ya go tlala o kene o potapotana le tso tsa inthanete fote o tilekanisa le batho ba bangwana, tsotsone di maka gore o tikwe o kgahleletsegiye” go hlayye Dr. Leonard Sax. b

 “Di tlwayelegiye gore bo ba gore ba sa gola ba nyake go phadisana le ba bangwana fote tso tsa go potapota ho inthaneteng di napa di maka gore mokgwa wone wo yeketsege. O ka fo fetsa diawara tsa go tlala o kene o lebelele dinepe tsa batho ba mehlobohlobo tso ba di beyyeng ho inthaneleng, ke mokane wa thomisa go lekanisa lephelo lago le la bona kela o ka lebelela tsa go jabodisa tso banghana bago ba di makang wa bona nkare o feta ke se sengwana.”—Phoebe.

 Nje o di kwelele? Tso tsa go potapota ga inthanete di ka go gelepa gore o bolabodisane le banghana bago mara tsone a di rele gore o sa sa fokatsa le banghana bago le le ggoši. “Mo re bolabodisana le batho ba bangwana ka tso tsa inthanete a di nape di maka gore re jabole go phala mo re bolabodisana le bona re kene re gahlanne. Fote a di nape di maka gore dipelo di kgehlemele ka taba la gore rune batho re kwana natso tsa go dula re nyaka go gahlana le ba bangwana.” c Di ngwadiye ke Dr. Nicholas Kardaras.

 Tiputsise gore: ‘Ayitsano ke tikwa ke se na mokgola ka nthago ga go lebelela tso banghana baka ba di makang?’ ‘Ayitsano mo ke lebelela tsa go tijabodisa tso banghana baka ba di makang le dilo tso ba di beyang ho inthaneteng ke bona nkare lephelo laka la tshwatisa?’ ‘Ayitsano dya nkgongwetsa mo ke bona tso ke di beyyeng ho inthaneteng di f’lo bona ke batho ba go sa tlala fote ba sa hlaye selo, ba sa pote hala ga gore ba šupetsa gore ba “kwana natso”?’

 So o tshwaneleng go se maka. Liketsa go ‘tipeyela nako’ ya go go kgerela gore o sa sa kenakena ga tso tsa inthanete go ka fo ba matšatši, beke kela le mong kgwedi. Yeketsa nako yo o nyoko yi fetsang o na le banghana bago kela ya go ba fowunela. O bone gore ayitsano mešekelo yago yi nyoko pomega kela wa thomisa go jabola, mo o kene o sa khutsiye ga tso tsa go kenakena ga inthanete.

Ayitsano o ka di kgona tsa go fetsa nako ya go tlala o gahlane le banghana bago?

 “Mo ke kene ke berekisa inthanete, ke tlalela ka matla ga tso batho ba bangwana ba di makang. Ka nthago ga mo ke tlusiye tso tsa go bolabodisana le batho ga inthanete, ke tikwile nkare ke tirodiye morwalo wa go roba wo ne wo le ho magetleng yaka fote ke krayye le nako ya go maka dilo tse dingwana tsa go ba le mokgola.”—Briana.

 Tšhiko ya Bhayibele: “Ye mongwana le ye mongwana a nyakolle ka mokgo a makang dilo ka gona gore a jabodise ke tso a di makang, a sa nyake go phadisana le motho ye mongwana”—Magalata 6:4.

a Di tšwa ga puku ya iGen.

b Di tšwa ga puku ya Why Gender Matters.

c Di tšwa ga puku ya Glow Kids.